1958

ETOPS

UZEIA NARODNE

OSVOBODITVE LRS

LETOPIS

Muzeja narodne osvoboditve LRS

v Ljubljani

1958

> s
o >

•*

'g S

S '§
o P

•a
o

s
-o

«g

O 3

t«

t« p, .^

•»Su

C«

« u o

=3 w

rs^ " ra

•o

Mi
«

0«

0
fe

"Ž

g
'g

•§

a>
>

o
ft

>
m

'S?

-g

'a?

"Jo
N

S-i

••S3

'-4J

m co 10 LO C^
(N I-( »-H

T-l

CSlCOCg-^tDrHCO^CDCDC^O

•^t|

mt>t-ooOi-HCDt-[>ai

i-iCSlCSlCSllM(MC

KAZALO

Contents — CoAep>KaHHe

Miroslav Luštek:

Nekaj zunanjih znakov partizanstva

Quelques insignes partisans

Jože Krali:

Tiskarna »Donas«

The Printing-office »Donas«

Janko Jare:

Lovro Kuhar-Prežihov Voranc v italijanskih zaporih 1.1943 ....

Lovro Kuhar (»Prežihov Vorancfc) in Italian Jails, 1943

ToneFerenc:

Wehrmannschaft v boju proti narodnoosvobodilni vojski na Štajerskem 81
The German »Wehrmannschaft« and Their Struggle Against the Par
tisan Forces in Styria

L o j z e P o ž u n :

Zaledna vojaška oblast v zahodnih predelih Slovenskega Primorja . 157
Les autorites militaires de •Parriere dans les regions oecidentales du
Littoral Slovene

Milan Brezovar:-

Nekaj pomembnih zastav ljudske revolucije

191

O HCKOTOpblX Ba>KHbIX SHaMeMX HapOHHOfi peBOJIlOUHH

StaneTerčak:

Partizansko šolstvo na okupiranem Spodnjem Štajerskem

203

napTHsaHCKaa uiKOJia B OKKyrmpoBaHHOfi Hn)KHeti CTHPHH

Dr. M e t o d M i k u ž :

Pomembnost terenskega dela ekip Muzeja narodne osvoboditve v Ljub
ljani in pisanja tako imenovanih občinskih kronik

223

Ljudmila Krese:

Čiščenje in konserviranje kovinskih predmetov iz NOB

231

Stane Semič-Daki in Lojze Vršnik:
Pregled enot narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji in njihovega povelj
niškega kadra 1941-1945

237

Ladislav Grad:

Boj pri Jančah nad Litijo

247

Milan Bevc :

Poročilo o delu Muzeja NO v letu 1958

259

Brane Božič, Ludvik Čarni, Milica Kacin, Slavka Kajba,
Marija Oblak, Matija Žgajriar:
Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani v prvi polovici 1942. leta . 265

Uredniški odbor:

Milan Bevc (odgovorni urednik), Tone Ferenc, Jože Krall, Miroslav Luštek,
Slavka Mihevc

Zamenjave (o6MeHbi, Exchanges):

Muzej narodne osvoboditve LRS

Založil Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani

i ,

KN) PARTIZANSKI ZVE2Dt

n .»v,. POHUJTVU nov r-i«riz,>..

Hl D OSVOBOD1I NI / \STA\t

/N \K Hl! \HM()->I I

•

Prva partizanska odlikovanja v Sloveniji
(Foto Zvone Mahovič)

Miroslav Luštek

Nekaj zunanjih znakov partizanstva

Bibliografija narodnoosvobodilnega tiska je izredno bogata. Napisanih je
že vrsta člankov in razprav, ki na kakršen koli način osvetljujejo dobo narodno
osvobodilnega gibanja tako iz vojaškega kakor tudi iz političnega vidika, ter
so dragocen doprinos za zgodovino te dobe, posebno za prvo obdobje, za katero
nam najbolj primanjkuje arhivskega gradiva.1
Zelo malo, da ne rečem nič, pa je napisanega o stvareh, ki jih imenujem
v tem članku zunanji znaki partizanstva. Pod tem si predstavljam elemente,
ki so bili skupni vsem partizanom, po katerih so se v prvi dobi partizanstva
med seboj samo razpoznavali, kasneje, ko je prešlo partizanstvo v redno
armado, pa so bili simboli nove armade. To je kapa, zastava, položajni znaki,
čini, odlikovanja, uniforma itd., skratka stvari, ki jih pisci raznih člankov ver
jetno niso opisovali, ker so se jim zdeli spričo velikih zunanjih in notranjih
doživetij dogodkov nezanimivi in nepomembni. Ravno tako so morda nezani
mivi za zgodovinarja, ki proučuje politično stran in samo delno zanimivi za
zgodovinarja, ki ga zanima vojaška stran narodnoosvobodilnega gibanja.
Vsekakor pa so in morajo biti zanimivi za muzealca, ki proučuje to dobo.
In vendar so do danes tudi muzealci zelo malo napisali o teh problemih.2
Kje so vzroki? Eden je v tem, da muzeji NOB, razen Vojnega muzeja JLA
v Beogradu in Muzeja NO v Ljubljani, ne izdajajo svojih publikacij, v katerih
je praktično edino mogoče objavljati večje strokovne prispevke o taki proble
matiki. Drugi pa, da so naši, sicer zelo številni muzeji, zelo revni na tem
osnovnem muzejskem gradivu. Naj navedem samo nekaj primerov iz Muzeja
NO, ki je, kolikor mi je znano, z gradivom še najbolj bogat. Partizanske kape
»triglavke« so samo tri in vse tri iz kasnejše tako imenovane tretje faze tri-
glavke. Ni pa niti enega primerka prve in druge faze. Povsem razumljivo. Ko
je partizan zamenjal prvo triglavko konec leta 1942 ali v začetku 1943 z novo,
je staro kot neuporabno zavrgel. Slovenskih partizanskih odlikovanj iz leta 1942
hrani nekaj primerkov edino Muzej NO, ker so bila, kakor bomo videli v na
slednjem, še pred delitvijo raznesena iz bunkerja. Itd.

^ Zaradi vsega tega je zbiranje in proučevanje tega gradiva danes zelo otež-
kočeno. Ker pa se v praksi dnevno srečujem s temi problemi, sem bil prisiljen
začeti z delom.

Dr. France Skerl je zbral od leta 1945 do 1955 že 3652 člankov in razprav ter
objavil bibliografijo narodnoosvobodilnega tiska .v Zgodovkiskem časopisu, Ljub
ljana, letnik IV., 1950, str. 278—316; letnik V., 1951, str. 492—512; letnik VIII., 1954,
str. 353^82 in letnik IX., 1955, str. 287—34«.

Večja dela so Dušana Plenče »Brigadne zastave iz narodnoosvobodilačke
borbe«, Vesnik Vojnega muzeja JNA, 2, Beograd 1955, str. 5—23 (citiran: Vesnik 2),
Milana Brezovarja »Paitizanska zastava v prvem letu narodnoosvobodilnega boja«,
Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS I., Ljubljana 1957, str. 39—50 in Dobrile
Jurič-Keravice »Kape i oznake na kapama u Narodnooslobodilačkom ratu«, Vesnik
Vojnega muzeja JNA, 5, Beograd 1958, str. 163—178 (citiram: Vesnik 5).

Posebno težko je proučevanje gradiva iz prvega obdobja. Nekaj podatkov
hranijo Bilteni Vrhovnega štaba. Arhiva Glavnega poveljstva je zelo malo
in še ta zelo redko in skopo govori o teh, za takratno dobo malenkostih, saj je
porajajoče se partizanstvo, razumljivo, terjalo čim več organizacijskih in poli
tičnih smernic. Zanesljivost spominov takratnih borcev je zelo problematična.
Precej sem jih zaslišal, toda odgovori so si zelo nasprotovali. Zato sem posa
mezne izjave uporabljal le v primerih, ko nisem imel drugih virov. Še najbolj
prepričljiv dokument so partizanske fotografije, ki so iz tega obdobja zelo redke
in kvalitetno, razumljivo, zelo slabe.
Dalje naj navedem, da zaradi pomanjkanja časa nisem, črpal podatkov iz
arhiva Vrhovnega štaba, ki verjetno vsebuje marsikak zelo dragocen podatek,
niti se okoristil z izjavami takratnih funkcionarjev Vrhovnega štaba in Glav
nega poveljstva, odkoder so prihajale zamisli, ki pa zaradi izrednih razmer
večkrat niso bile objavljene z vojaško odredbo, temveč ustno povedane ter so
se tako uveljavile (nošnja titovke itd.).

Zato je delo samo poskus, ki zahteva zaradi zgoraj navedenih težav mnogih
dopolnitev. Prepričan sem, da bo marsikdo, ki so mu znane podrobnosti o
stvareh, ki jih v članku opisujem, čutil dolžnost, da me marsikje dopolni in
popravi. Dopolnitve in popravki pa bodo pripomogli k temeljiti študiji, ki jo
naši muzeji zelo potrebujejo.

Rast prvih partizanskih enot v letu 1941 je znana. Njihova organizacija in
naloge so opisane v članku »Naloge narodnoosvobodilnih odredov« v Biltenu
Vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov št. 1, 10. avgusta
1941.3

To so politično-organizacijska navodila prvim partizanskim enotam,
napisana komaj mesec dni po prvi oboroženi vstaji v Jugoslaviji, ki še ne
govore o kakih elementih zunanje razpoznave partizanov. Šele odredba v
Biltenu št. 7-8, 1. oktobra 1941 govori o enotnih znakih na kapah, o zastavah
in o pozdravu borcev narodnoosvobodilnega gibanja.4

Ta odredba, ki jo je izdal
Vrhovni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije, je bila
navodilo »za vse štabe in komandante partizanskih odredov na ozemlju Jugo
slavije«. Kmalu zatem je izdalo podobno odredbo tudi Glavno poveljstvo slo
venskih partizanskih čet v Slovenskem poročevalcu št. 21, 17. oktobra 1941s
in v svojem glasilu Slovenski partizan.6

Toda še pred tem je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet obja
vilo v Partizanskem zakonu, ki ga je izdelalo julija 1941 sredi priprav na obo
roženo vstajo ter ga razposlalo vsem vodilnim organizatorjem in aktivistom
na terenu, razen voj aško-političnih napotil prvim slovenskim partizanskim
enotam tudi navodila za partizansko zastavo in partizanski pozdrav.7

Parti
zanski zakon je bil napisan dva in pol meseca pred odredbo Vrhovnega štaba

Zbornik dakumenata i podataka o narodnoosvoboddlaičkoim ratu jugosloven-
skih naroda, Bilten Vrhovnog štaba narodnooslobodilačke vojske Jugoslavije 1941-1945
Tom II, Beograd 1949, sitr. 11—13 (citiram: Zbornik II/l).

Zbornik II/l, star. 80—81.

Dr. France Skerl, Slovenski poročevalec, 1938, 1941, Ljubljana 1951, str 158

(citiram: SP).

Arhiv tehnik v MNO.

Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih
narodov, Borbe v Sloveniji 1941, del VI, knjiga 1, Beograd 1952, slovenska izdaja,
dokument št. 5, str. 22—32 (citiraim: Zbornik VI/1).

o zastavi in pozdravu, zato je razumljivo, da sta odredbi delno različni, posebno
pri zastavi. Ker pa sta bili ravno na osnovi 7. člena Partizanskega zakona
napravljeni prvi dve znani slovenski partizanski zastavi — ena od njiju je
še danes ohranjena — zato govorim tudi o tem viru.

Znaki na kapah

Odredba Vrhovnega štaba o znakih na kapah je bila sprejeta na vojno-
političnem posvetovanju, ki ga je organiziral 29. septembra 1941 v Stolicah
v Zahodni Srbiji Vrhovni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugo
slavije s predstavniki Glavnih poveljstev iz posameznih narodnostnih ozemelj
Jugoslavije.8

Prvi del odredbe, ki govori o znakih na kapah, se glasi:
»1. Na vsem ozemlju Jugoslavije nosijo partizani na kapah antifašistični
znak — rdečo peterokrako zvezdo.
2. Na ozemlju Srbije morajo imeti partizani razen zvezde tudi 3 cm dolg
in 1,5 cm širok trak srbske trobojnice. Trak stoji vodoravno pod zvezdo.

5. Na ozemlju Slovenije morajo imeti partizani razen zvezde tudi slovensko
trobojnico. Trobojnica stoji vodoravno pod zvezdo.«9
Slovenska zastopnika na posvetovanju v Stolicah/ komandant in komisar
Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Franc Leskošek in Miha Ma
rinko, sta po vsej verjetnosti napisala slovensko odredbo za Slovenski poro
čevalec in Slovenski partizan po spominu, — Bilten je bil tiskan v Užicah,
ponatisnjen pa v Beogradu in še v nekaterih drugih tehnikah10

ter verjetno
do srede oktobra, t. j. do zaključka urejanja 21. številke Slovenskega poroče
valca po kurirski zvezi še ni prispel v Ljubljano —, zaradi česar je nastala
sprememba v besedilu ter s tem seveda tudi v nošnji. Odredba Poveljstva slo
venskih partizanskih čet namreč pravi:
»Znak slovenskih partizanov je slovenska trobojnica v obliki traku (2 cm
krat 4 cm) ter na njem (podčrtal M. L.) antifašistična peterokraka zvezda
(s premerom 3 cm) in se nosi na pokrivalu.«11
Nastala je torej razlika v dimenziji traku in v nošnji zvezde. Odredba
Vrhovnega štaba zahteva nositi zvezdo nad trobojnico, odredba Glavnega po
veljstva pa na trobojnici.
Kaj nam pokažejo fotografije, edini preostali dokument, iz katerega lahko
ugotovimo, kako se je odredba izvajala? Iz leta 1941 so znane tri partizanske
fotografije, ki jih hrani Muzej NO v Ljubljani.12

Na njih vidimo, da na svojih
zelo različnih pokrivalih partizani ne nosijo še nikakršnih znakov. Ker ni znan
datum fotografij, si lahko mislimo, da so posnetki nastali pred izdano odredbo.
Tudi posnetek ujetega komisarja belokranjske čete Jožeta Mihelčiča iz začetka
novembra 1941 nam pokaže, da na baretki še ne nosi znaka.13
Martin Greif-Rudi pravi v svojih Spominih, da so pohorski partizani že
v letu 1941 mislili na znak, po katerem bi se med seboj razpoznavali. Ker na

Vesnik 2, str. 6 in Vesnik 5, str. 166, 167.

Zbornik H/l, str. 80—81.

Praiv tam, str. 657.

SP, str. 158.

Grupa pantdzanov na Krimu, pL 1318. •
Peter Dobrajc-Kiepec, pL 3572.
Lado Janežič, film 612/2.

Jože Mdhelaič na postaji v Rožnem dolu, p(L 4027.

enotno uniformo ni bilo takrat mogoče niti pomisliti, so se zedinili »za rdečo
zvezdo, na eni strani zvezde slovensko zastavo, na drugi strani pa rdečo zastavo,
ki so jo nosili prišito na kapi.«14

Verjetno, da to ni bila njihova originalna
zamisel, temveč so odredbo Glavnega poveljstva prikrojili nekoliko po svoje.
Drugačno sliko nam pokažejo fotografije iz leta 1942. Partizani nosijo
dosledno na svojih kapah znake. Tudi okupatorski dokumenti govore o tem.
V poročilu poveljstva XI. armadnega korpusa dne- 5. marca 1942 izvemo, da
so bili udeleženci napada na postajo Verd »v belih smučarskih uniformah, del
v sivozelenih, del v uniformah bivše jugoslovanske vojske in del v civilu. Vsi so
imeli rdeče zvezd e.«15

(Podčrtal M. L.). Vendar znaki niso enotni. Eni so
v smislu odredbe Glavnega poveljstva, drugi pa Vrhovnega štaba. Znak v
smislu odredbe Vrhovnega štaba se je prenesel iz Hrvaške skupno s »parti
zanko« oziroma »triglavko«.

Znake za kape je začela množično izdelovati Centralna tehnika v Ljubljani..
Delani so bili iz pločevine, točno v izmeri, ki jo določa odredba Glavnega po
veljstva. V Saturnusu so izdelali stanco, s katero sta Stane Majcen-Krpan in
Milan Trobec v Majcnovi hiši na Ižanski cesti 3 izdelovala znake. Iz Ljubljane
jih je odpošiljala vojaška intendanca.18

O pošiljanju znakov iz Ljubljane sta
nam znana dva podatka. Prvi, iz poročila štaba I. grupe odredov, 14. julija 1942
Glavnemu poveljstvu, ki pravi, da so doslej »prejeli samo 300, znakov... nujno
pa rabimo še 600 partizanskih znakov«17

in drugi, iz poročila vodje Centralne
tehnike CK KPS Milana Škerlavaja-Petrača, 28. julija 1942 Edvardu Kardelju,
kjer pravi, da bodo po redni kurirski zvezi poslali deset tisoč značk.18

Od teh

znakov je danes v Muzeju NO v Ljubljani ohranjen en sam primerek.19

21. decembra 1941 je bila s sklepom CK KPJ osnovana v Foči Prva prole-
tarska narodnoosvobodilna udarna brigada. Vrhovni štab je v Biltenu št. 14-15,
februar-marec 1942 objavil Statut proletarskih narodnoosvobodilnih udarnih
brigad, ki v 11. členu pravi,-da imajo »borci proletarskih narodnoosvobodilnih
brigad na kapah znak — peterokrako zvezo s Srpom in kladivom.«20

V Sloveniji je bila z odredbo št. 5 štaba III. grupe slovenskih partizanskih
odredov, 24. aprila 1942 osnovana Proletarska udarna patrulja. Peta točka
te odredbe pravi: »Zaradi posebne hrabrosti in požrtvovalnosti se dosedanja
»Leteča patrulja« tovariša Dakija preimenuje v »Proletarsko udarno patruljo.«
Podrejena je neposredno štabu III. grupe odredov. Rroletarski udarni patrulji
se dovoljuje nositi na pokrivalu kot znak proletarska rdeča zvezda z vtkanim
srpom in kladivom rumene barve namesto splošno uvedenega- partizanskega
znaka.«21

Znak, rdeča zvezda z všitim srpom in kladivom, ki jo je dovolil Vrhovni
štab v svojem Statutu za proletarske brigade, ni ostal samo v teh enotah. Že
v drugi polovici leta 1942, kakor nam pokažejo fotografije, se ta znak pojavlja
tudi v drugih enotah in sicer pri komandnem kadru, posebno pri političnih
komisarjih in končno brez srpa in kladiva tudi pri borcih. Odredbe za splošno

Martin Gredif, Spomini v arhivu Muzeja narodne osvoboditve (citiram AMNO).

Zbornik VI/2, dok. št. 146, str. 389

Milan Škerlavaj-Petrač, ustni vir.

Zbornik VI/3, dok. št 59, str. 148.

Prav tam, str. 219.

Znak je razstavljen na stalni razstavi, inv. št. 1206.

Zbornik II/l, str. 137.

Zbornik VI/2, dok. št. 60, str. 154.

nošenje tega znaka ni, ne od Vrhovnega štaba, kakor tudi ne od Glavnega
poveljstva. Štabi posameznih partizanskih enot so začeli odpravljati do sedaj
veljavne znake — nacionalno trobojko s peterokrako rdečo zvezdo — in jih
zamenjavati z rdečo zvezdo oziroma z rdečo zvezdo ter srpom in kladivom za
politični kader. Tako je n. pr. Loški odred napravil to spremembo v Otrobovcu
nad Babno polico avgusta in septembra 1942.22

11. avgusta 1942 je Glavno poveljstvo odredilo, da se preimenuje Prole-
tarska udarna brigada Toneta Tomšiča v I. partizansko udarno brigado Toneta'
Tomšiča, ter ukinilo »znak peterokrake zvezde s srpom in kladivom .. . namesto
tega pa se nosi navaden partizanski znak in na desnem rokavu veliki črki U. B.
(udarna brigada) iz rdečega blaga.«23

Tako se od poletja 1942 do poletja 1943
pojavljajo na kapah trije znaki: rdeča zvezda na slovenski zastavi, rdeča zvezda
z vtkanim srpom in kladivom ter sama rdeča zvezda.

Fotografije srbskih, črnogorskih, bosanskih in hercegovskih partizanskih
enot iz tega obdobja nam prikazujejo isto.24
14. septembra 1943 je izdal organizacijski oddelek Glavnega štaba NOV
in PO Slovenije navodila, da nosijo pripadniki vojaških oblasti v zaledju na
kapi znak »rdečo peterokrako zvezdo na zelenem peterokotnem polju«.26

Idejo
je dal že maja 1942 v imenu Glavnega štaba za Črno goro in Boko Moša Pijade,
septembra istega leta pa je izšla o tem odredba Vrhovnega štaba.26

V Sloveniji

se je uveljavila torej šele čez leto dni.

Končno se v poznem poletju 1944 pojavi nov znak, ki je v svojem bistvu
enak onemu iz prve odredbe. Znak je ovalne oblike (3 krat 2 cm) vlit iz cinka,
v sredi je peterokraka rdeča zvezda, pod zvezdo pa v obliki trikotnika majhna
državna trobojnica. Zvezda in trobojnica sta lakirani.27

Teh znakov je bilo
zelo malo. Povečini se nosi še naprej samo rdeča zvezda, in sicer do konca
vojne. Po končani vojni so nosili take znake nekaj časa aktivni oficirji JLA.

Slava Mihevc-Mira, ustni vir.

Zbornik VI/3, dok. št 106, str. 281.

Dobrila Jurić-Keravica pravi v svojem že navedenem delu, da je bilo že
4. julija 1941 na sestanku poiitbiraja CK KPJ v Beogradu sklenjeno, da nosijo par
tizani za znak rdečo peterokrako zvezdo, na katero so poedinci kmalu dajali srp in
kladivo1

. Na posvetovanju v Stolicah je bilo osvojeno nošenje peterokrake rdeče
zvezde z nacionalno trobojnico. Kdaj so opustili trobojnico in obdržali samo rdečo
zvezdo, ne navaja. Pač pa navaja odredbo Vrhovnega komandanta o uvedbi verskih
referentov po brigadah, kjer je med drugim odrejeno, da noisijo le-ti »na kapi pete
rokrako zvezdo«. Odredba je od 23. junija 1942.

Izvirnik v AMNO.

Vesnik 5, str. 168—169.

Opisani znak je odstopil Muzeju NO Jože Krall, M ga je dobil polete 1945.
Kje ga je dobil, se ne spominja več.
Če se prav spominjam, sem videl te znake prvič avgusta ali septembra 1944
v vojaškem taborišču NOV in POJ v Gravini v južni Italiji. Nosili so jih pripadniki
v Sovjetski zvezi formiranih prostovolijnih enot (Slovencev, mobiliziranih v nemško
vojsko, M so na ruski fronti prebežali na sovjetsko stran), od katerih so se nekateri
borili skupno z Rdečo armado, drugi pa so bili poslani v Gravino. Znake so pričeli
zamenjavati z drugimi tovariši iz taborišča (tJivškni interniranci in ozdravelimi
ranjenci), ki so skupno z njimi čakali na odhod v Jugoslavijo.
Ta znak lahko opazimo na eni od fotografij Franca Rozmana-Staneta, Jože
Krall pa se spoiriinja,, da ga je nosil tudi general Dušan Kveder, ko se je po Roz
manovi smntt vmiil iz Beograda v Glavni štab Slovenije.

Zastava

Prvi pisani vir o zastavi je Partizanski zakon, ki v 7. členu pravi: »Parti
zanski zastavi sta rdeča in slovenska z znaki in emblemi svojih enot z-geslom
»Za svobodo«.28

Drugi vir je odredba Vrhovnega štaba v Biltenu št. 7-8, 1. oktobra 1941,
ki pravi: »Vsi štabi in komandanti partizanskih odredov morajo čjm preje
poskrbeti za ustrezne nacionalne zastave na svojem ozemlju. Na sredi zastave
po vsej širini mora stati peterokraka rdeča zvezda. Vrhovni štab Narodnoosvo
bodilnih partizanskih odredov Jugoslavije ima zastavo: na desnem oglu rdečega
polja jugoslovanskp trobojnico s peterokrako zvezdo v sredini.«29
Tretji vir je odredba Glavnega poveljstva v 21. številki Slovenskega poro
čevalca, 17. oktobra 1941 ter ista odredba v 1. št. Slovenskega partizana iz
oktobra 1941, napravljena po odredbi Vrhovnega štaba: »Zastava slovenskih
partizanov je slovenska trobojnica z antifašistično rdečo peterokrako zvezdo
čez vsa tri polja.«30

Četrti vir pa je Statut proletarskih narodnoosvobodilnih udarnih brigad,
ki v členu 9. pravi: »Vsaka proletarska narodnoosvobodilna udarna brigada
mora imeti svojo zastavo. Zastava je rdeča, s srpom in kladivom v gornjem
desnem oglu, peterokrako zvezdo v sredini in z všitim svojim naslovom. Razen
brigad imajo zastave tudi bataljoni, samo nekoliko manjše, z ravno takšnimi
emblemi in s svojim imenom z redno rimsko številko v brigadi.«31
Vse štiri odredbe so pomembne za razvoj slovenske partizanske zastave.
Iz leta 1941 so nam bliže znane tri zastave. Dve, ki sta jih poklonila Kam
niškemu bataljonu Izvršni odbor OF in Centralni komite KPS32

in tretja za
stava, podarjena pripadnikom VOS (Varnostne obveščevalne službe), ki je še
danes ohranjena.33

Za te tri zastave lahko rečemo, da so bile napravljene v smislu 7. člena
Partizanskega zakona, čeprav res povsem ne ustrezajo vsebini zakonitega stila
vojaškega dokumenta, kakršen je Partizanski zakon. Milan Brezovar je v
članku »Partizanska zastava v prvem letu narodnoosvobodilne borbe« obširno
opisal dve od.zgoraj omenjenih treh zastav: zastavo, ki jo je Kamniškemu
bataljonu izročil Izvršni odbor OF in zastavo VOS. Iz opisa lahko vidimo,
da so osnovni elementi odredbe zajeti v eni kakor v drugi zastavi, le da jima
je ljudska domišljija, razumljivo, zelo revolucionarno razpoložena, dala novo
bogato vsebino.

Številne zastave slovenskih partizanskih enot od 1941 do 1945 so delane
po odredbi Vrhovnega štaba od 1. oktobra 1941, oziroma Glavnega poveljstva
od 17. oktobra 1941. Muzej NO v Ljubljani jih hrani dvainštirideset. Natančen
pregled teh zastav nam pove, da so zastave v osnovi enake, razlikujejo se
med seboj po kakovosti blaga, iz katerega so bile izdelane, po domiselnosti
ustvarjalca in končno seveda od spretnosti onega, ki je zastavo izdelal.
Tudi odlok o zastavi v Statutu proletarskih narodnoosvobodilnih udarnih
brigad je vplival na slovensko partizansko zastavo. Prvi proletarski udarni

Zbornik VI/1, dok. št 5, str. 28.

Zbornik II/l, str. 81.

SP, str. 158 in Slovenski partizan v ATMNO.

Zbornik II/l, str. 135—136.

SP, str. 145—146.
Edvard Kocbek, Tovairišija, Ljubljana 1949, srtr. 5—7.

Milan Brezovar, n. d., str. 42—48.

bataljon Toneta Tomšiča je razvil junija 1942 v Zapotoku pod Kureščkom
svojo proletarsko zastavo, izdelano po navodilih v Statutu. Po ustanovitvi Prve
proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča jo je prevzela brigada, dokler ni
bila 12. maja 1943 v bojih z italijanskimi oddelki divizije Isonzo v bližini
Ajdovca zaplenjena.34

Zanimivo je, da štab Tomšičeve brigade zastave ni spre
menil, kljub odredbi Glavnega poveljstva, 11. avgusta 1942, ki pravi, da se
»rdeča zastava s srpom in kladivom ukinja. Zastava udarne brigade je navadna
partizanska zastava s črkami U. B. na belem polju.«35
Končno spada sem tudi bogato izdelana zastava, namenjena Prvemu pro-
letarskemu udarnemu bataljonu Toneta Tomšiča, ki so jo v roški ofenzivi
zasegli Italijani v nekem bunkerju.36

Pozdrav

Tudi o pozdravu že govori Partizanski zakon. Člen 8 se glasi: »Partizanski
pozdrav je: »Stisnjena desna pest roke dvignjene k ščitu pokrivala z vzklikom
»V boj«, ter z odgovorom »Za svobodo«. Partizani morajo pozdravljati svoje
poveljnike in tovariše.«37
Podobni sta tudi odredbi Vrhovnega štaba, 1. oktobra 1941 in Glavnega
poveljstva od 17.oktobra 1941. Odredba vrhovnega štaba pravi: »Pozdrav bor
cev narodnoosvobodilnega pokreta je stisnjena desna pest pri sencah«,38

od
redba Glavnega poveljstva pa »Pozdrav slovenskih partizanov je pest desne
roke dvignjene k spodnjemu robu pokrivala.«39

Pozdrav s puško v stroju pa je
bil »stisnjena pest leve roke in dvig podlahti v vodoravno lego preko prsi.«40
Iz navedenih odredb vidimo, da je formalni pozdrav v vseh treh odredbah
enak, le da pozdrav v Partizanskem zakonu omenja tudi pozdrav in odzdrav
z besedo: V boj — za svobodo, medtem ko ga ostali dve odredbi ne omenjata.
Splošno znano pa je, da partizani niso pozdravljali samo s kretnjo, t. j. z dvi
gom desnice stisnjene v pest k robu pokrivala, temveč v stroju tudi z besedo,
v začetku nekje »V boj — za svobodo«, drugod pa s »Smrt fašizmu — svobodo
narodu«. ,

Pozdrav »V boj — za svobodo« uporabljajo gorenjski partizani vse do srede
julija 1942. 14. julija 1942 piše štab I. grupe odredov v dopisu štabu Gorenj
skega odreda med drugim: »Pozdrav »V boj — za svobodo« se spremeni v
»Smrt fašizmu — svobodo narodu« ... V Partizanskem zakonu je treba popra
viti besedilo pozdrava.«41
Drugod, na primer v Kamniškem bataljonu se je pa že leta 1941 uporabljal
pozdrav »Smrt fašizmu — svobodo narodu«.42

Ta pozdrav omenja tudi osnutek
Partizanskega zakona, kjer je v 6. členu ob koncu partizanske prisege prečrtano
geslo »Za svobodo — v boj!« ter pripisano »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
in prav tako tudi v 8. členu ob partizanskem pozdravu.43

Prav tam, str. 49.

Zbornik VI/3, dok. št 106, str. 281 in ustni vir Stanka Semiča-Dakija.

Lete. 1955 so avtorji te zastave (arh. Vlasto Kopač, Milena Ježek-Zorova in
brata Žrnuc) napravim kopijo zastave, ki se nahaja v Muzeju NO.

Zbornik VI/1, dok. št 28.

Zbornik H/l, str. 81.

SP, sitr. 160.

Zbornik VI/1, dok. št 5, str. 22.

Izvirnik v AMNO.

Edvard Kocbek, n.d^ str. 5.

Zbornik VI/1, dok. št. 5, str. 28.

29. marca 1942 je štab III. partizanskega bataljona »Ljubo Šercer« izdal
z ukazom št. 1 med drugim tudi navodilo o pozdravljanju, ki se glasi:
»Zaradi enotnosti pozdravljanja se partizani pozdravljajo med seboj:

a) kadar so brez orožja, s pestjo desnice ob robu pokrivala, brez vsakega

vzklika;

b) z orožjem pa s tem, da se pest levice položi na desno stran prsi, brez

vsakega vzklika;

c) z vzklikom »Smrt fašizmu« pozdravi tovariš predpostavljeni svojo de
setino, vod, četo itd., nakar mu odgovore partizani »Svobodo narodu«;
č) stražarji morajo vse došlece v logar strumno pozdraviti.«44
Pozdrav »Smrt fašizmu — svobodo narodu« je nastal v dopisovanju med
Titom in Aleksandrom Rankovićem-Markom. Najprej sta uporabljala samo prvi
del pozdrava, nato pa tudi drugega.45

Pozdrav se je prenesel pozneje v Biltene
Vrhovnega štaba, kjer ga zasledimo že v prvi številki 10. avgusta 1941,46

preko
Biltenov Vrhovnega štaba pa se je začel uporabljati v partizanskih enotah po
vsej državi.

Pozdrav z dvignjeno stisnjeno desnico je že star revolucionarni in delavski
pozdrav. Znan je že iz časov Qktobrske revolucije in španske državljanske
vojne. Dvignjena desna pest je bil pozdrav francoske ljudske fronte. Uporabljal
se je tudi na Slovenskem pred vojno. Ivan Kreft pravi v svojih Spominih, da
so ta pozdrav »kot protifašistično geslo komunisti tako popularizirali, da je bila
policija v boju proti temu povsem brez moči. Sprva je protifašiste, ki so se
tako pozdravljali, ustavljala, jih na policiji zasliševala in jih kaznovala z
denarnimi in zapornimi kaznimi«.47

Zato je povsem razumljivo, da so ga upo

rabljali tudi partizani.

Kasneje je bil ta pozdrav opuščen in zamenjan z znanim, običajnim voja
škim pozdravom, ki ga uporabljajo vse redne vojske. Uredba o tem je izšla
v Biltenu Vrhovnega štaba št. 37, 38, 39 za februar, marec, april 1944 in se
glasi: »Ukinja se dosedanji vojaški pozdrav s stisnjeno pestjo, uvaja pa se nov
običajni vojaški pozdrav s stegnjenimi prsti, tako, da se sredinec dotika desne
strani čela ob robu vojaške kape. Ta odredba velja samo za regularne enote
narodnoosvobodilne vojske, ne pa za partizanske odrede, ki zadržijo še dose
danji način pozdravljanja.«48
Ta odredba ukinja stari pozdrav, vendar se je novi pozdrav začel uve
ljavljati že preje, verjetno ob prehodu partizanskih odredov v regularno na
rodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije. V Sloveniji so začeli pozdravljati z novim

Zbornik VI/2, dok. št 37, str. 83.

• 45

Vlatdaimir Dedijer, Josip Broz-Tito, prispevki za življenjepis, Ljubljana 1953,

str. 435.

Zbornik IVI, str. 17—18.

Ivan Kreft, Spomini ljudskega agitatorja, Maribor 1954, str. 41.
Ivan Kreft me je v zivezd s tem pozdravom ter s postopkom, policdtje opozoril
na zanimiv članek v dnevniku »Jutro« od 16. marca 1937. Glasi se: »Kazniv pozdrav.«
V februarju je uprava poMcdje kaznovala par ljubljanskih akademikov z globo
500 din ali pa po 10 dni zaporai, ker so »na ljubljanskem glavnem kolodvoru uporabili
ob slovesu znancev pozdrav z dvignjeno pestjo in s tem povzročili javno zgražanje
ljudi«. Banska' uprava je vloženo pritožbo te dni zavrnila in potrdila obsodbo z
utemeljitvijo^ da predstavljja pozdrav z dvignjeno pestjo »nespodobno obnašanje
na javnem prostoru, s čemer je bil kršen javni red, oziroma dostojnost«.
Upravno sodišče v Celju je odločbo Banske uprave razveljavilo.«

Zbornik II/l, str. 402.

Borci III. grupe odredov spomladi 1942, ki nosijo še vedno zelo različna pokrivala

pozdravom ob nastanku brigad, vendar še neobvezno.49

Kmalu po ustanovitvi
je n. pr. Gradnikova brigada izdala odredbo o novem pozdravu, ki je bila
čitana pred strojem.50

Ko je prispel Franc Rozman-Stane konec marca 1943
na Koroško, je vpeljal v novo formiranem Prvem koroškem bataljonu novi
pozdrav.51

Po kapitulaciji Italije pa uporabljajo novi pozdrav slovenske par

tizanske enote na splošno.

Pokrivalo

Prvi partizani v Sloveniji so nosili najrazličnejša pokrivala: klobuke,
športne čepice, baretke, šajkače (pokrivalo stare jugoslovanske vojske). Razum
ljivo je, da so organizatorji vstaje v posameznih predelih Slovenije poskušali
vpeljati enotno pokrivalo, po katerem naj bi se — poleg že odrejenega znaka —
partizani med seboj razpoznavali. Že konec leta 1941 je poskušal Viktor Avbelj
na Dolenjskem vpeljati enotne kape, ki so bile podobne smučarski kapi, Aleš
Bebler in Dušan Pirjevec pa na Notranjskem polhovke.52

Toda niti prvi niti
drugi poskus ni uspel. Na Krasu, v Brkinih in v delu Notranjske so nosili par
tizani tako imenovane »bobrovke«, majhne črne kučme iz pliša ali na kratko

Stanko Semič-Daiki, ustni vir.

Slava Mihevc-Mđra, ustni vir. Dokumenta v AMNO nisem našel.

Olga Kastelic-Maitjeitika, ustni vir.

Dušan Pirjevec-Ahac, ustni vir.

pristrižene kožuhovine, ki so bile in so še danes običajna pokrivala domačinov
in jim ščitijo ušesa pred hudo burjo.53
Enotne kape je hotelo uvesti jeseni 1941 tudi Glavno poveljstvo. V sodnem
spisu proti Borutu Furlanu, je zaplenjeno poročilo nekega Mira — vsebina
poročila da misliti, da je pisec partizanski komandir na Dolenjskem, mogoče
Maks Pere —, v katerem med drugim prosi, da naj »pošljejo enotne kape in
značke, kot je bilo dogovorjeno.«54

Januarja 1942 je dobil II. štajerski bataljon, ki je bil na Pugledu, iz Ljub
ljane manjšo količino enotnih plavih kap, ki so bile podobne železničarskim.
Verjetno so to kape, ki jih je hotelo uvesti Glavno poveljstvo. Toda pošiljka
je bila malenkostna, da je dobil kape v glavnem samo komandni kader.55
Taka različna pokrivala imajo prvi partizani vse do spomladi 1942. leta.
Ko so se 19. aprila 1942 sestali Aleš Bebler, Ivan Jakič-Jerin in Ante Novak
v hrvaški vasi Grbajelu, na desni strani Kolpe, nedaleč od Broda na Kolpi, v
hiši Josipa Abramoviča-Kapa ter v dvodnevnem sestanku s hrvaškimi partizani
obravnavali svoje dotedanje izkušnje in sestavili načrt sodelovanja med slo
venskimi in hrvaškimi partizanskimi enotami, so prevzeli od hrvaških parti
zanov njihovo enotno, na tri ogle krojeno vojaško kapo, tako imenovano »par
tizanko«.56

Že 24. aprila je štab III. grupe odredov izdal odredbo, ki v točki 6. pravi:
»S ciljem postopnega uniformiranja partizanov se uvaja partizanska čepica
»Triglavka«. Vzorec bo štab III. grupe odredov dostavil vsem bataljonom.«37
Hrvaška »partizanka«, ki je dobila v Sloveniji zaradi svoje oblike naziv
»triglavka«, je prišla med slovenske partizane po tej poti.58
Partizanka je nastala na Hrvaškem in sicer v drugi polovici 1941. leta.
Bivša španska borca in organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Zagrebu
Vladimir Popovič in Otmar Kreačić sta naročila partizanko pri zagrebški par
tijski delavki Dobrili Jurić, ki je bila po poklicu šivilja. Za vzorec jim je služila
čepica, ki so jo nosili borci španske republikanske armade.59

Ta čepica se je
že v prvem letu partizanstva razširila po Hrvaškem, Slavoniji in Dalmaciji, od
tu pa je že po opisani poti prišla v Slovenijo. Kakšna je bila prvotna triglavka,
lahko danes ugotavljamo samo po fotografijah, ker slovenski muzeji ne hranijo

Mile Pavlin, Tako smo začeli — tako smo živela (rokopis).

Poročilo v AMNO.

Stane Kovačič in Lado> Mazovec, ustni vir.

. 66

Ante Novak, Kako smo doživljali pairtizansitvo, Slovenski zbornik 1945, str. 495.

Zbornik VI/2, dok. št 54, str. 134.

Ko sem zbiral podaitke o truglavM, sem. dobil še dva podatka. Prvi je bil od
Alojza Bobnarja. Bobnar, ki je bil pred vojno krojaški mojster v Dolenjskih Toplicah,
trdi, da je delal triglavke že marca 1942. leta. Vzorec mu je prinesel njegov pomočnik
Franc Novina iz Podtuma, partizan od leta 1941. (Novina je padel 1944. leta v Vavti
vasi.) 26. marca 1942, ko je bil napad na Žužemberk, je imel Bobnar hišno preiskavo
ter je le s težavo skril pred ttalijani nekaj že izdelaiiih triglavk. Konec aprila 1942
je odšel v partizane v Kočevski Rog, kjer je bdi vodja krojaških delavnic V. grupe
odredov. Tu je z delom triglaivk nadaljeval.
Dušan Pirjevec-Ahac, takratni komisar Dolenjskega. bataljona, kateremu edi
nemu bi Bobnar lahko pošiilijal triglavke, to zanika, češ, da jih takrat še niso nosali,
niti poznali.

Drugi podatek je od Toneta Ožbolta, ki trdi, da so prišli 6. marca 1942 skozi
kočevsko vas Drago borci Šercerjevega bataljona ter nekateri od njih že nosili tri

glavke.

Dobiila Juiič, Beograd, ustni vir. dej tudi Vesnik 5, str. 169.

•»•%«

Dragan Jevtić, Dušan Švara-Dule Mornar, Ivan Kovačič-Efenka in Viktor Avbelj-Rudi spomladi
1943. leta. Primer prve in druge faze triglavk

niti ene.59a

Razumljivo je, da so bile triglavke zelo različne, saj ni bilo odredbe,
ki bi predvidevala enotne dimenzije. Prve triglavke so bile enostavne, krojene
na tri roglje, od katerih sta bila prvi in zadnji visoka približno deset cm,
srednji, ki je bil višji, pa štirinajst cm. Spredaj je bila gladka, na zadnjih dveh
tretjinah spodnjega roba pa je imela približno šest cm širok navzgor zavi
han rob.

Triglavka se je najprej razširila po vseh enotah III. grupe odredov, ki so
jo morali nositi na osnovi že omenjene odredbe: Šivali so jih krojači v parti
zanskih enotah in krojači aktivisti po vaseh iz materiala, ki so ga pač imeli
na razpolago. Kmalu nato se pojavi na Dolenjskem v V. grupi odredov, kjer
so jih izdelovali v krojaški delavnici, ki je bila v gozdu nedaleč od Podstenic
v Kočevskem Rogu.60

Od tu je prišla v Belo krajino, kjer je Leopold Jelenič
iz Suhorja napravil vzorec, izdelali pa so jih v Metliki.81
Triglavka pa ni ostala samo v mejah nekdanje Ljubljanske pokrajine. Na
Gorenjskem so se pojavile v pozni pomladi 1942, ko so se partizanske enote
povečale z novimi borci iz Ljubljane.62

Še verjetneje pa je, da jih je zanesla

na Gorenjsko II. grupa odredov na svojem znanem pohodu.

59a

Ko je bil članek v tiskafmd že staivtjen, sem izvedel od Lada Mazovca, da je
ohranjen prtaierek prvega tipa triglavke in razstavljen v stalni zbirki NOB v osem-
letiki v Polju pri Ljubljani.

Alojz Bobnar, ustni vir.

Ivo Pirksovič, Beloikrairjsteo partazanistvo v letu 194-2, Borec 1954, s>tr. 251.

Franc KonabeOj-SlovenJoo, Od klobuka do titoivke, Borec 1957, sto-

. 62.

Tudi na Štajerskem se pojavi že zgodaj. Iz nemškega zapisnika o zasli
ševanju ujetega kurirja 1. čete I. štajerskega bataljona Jožefa Žagarja, 3. sep
tembra 1942 izvemo, da je bil med drugimi v začetku julija v tej četi tudi
»Istok, izdelovalec partizanskih kap s sovjetsko zvezdo«.63

Julija meseca 1942

so nosili triglavke tudi v Savinjskem odredu.64

Množično so izdelovali triglavke
na Štajerskem v jeseni 1942. leta v krojaški delavnici pri štabu II. grupe odre
dov, ki je imel delavnice v gozdu nad hišo Antona in Lucije Potočnik, po
domače Selišnik, nad Dobrovljami.65

Na Primorsko jo je ponesel Loški odred in jeseni 1942 Beblerjeva patrulja.
Tako se je triglavka, prvi element uniformiranja partizanov, jeseni 1942
razširila med vsemi partizanskimi enotami v Sloveniji.
Toda, še preden se je triglavka pojavila na Štajerskem, Koroškem in Pri
morskem, se je pojavil na Dolenjskem jeseni 1942 že drugi tip triglavke, v za
četku leta 1943 pa še tretji tip,66

O tem.ne obstoje in verjetno tudi niso bile
izdane nobene odredbe. Rodila jih je partizanska iznajdljivost in potreba.
Oblika drugega tipa triglavke je povsem enaka prvotni triglavki, le da
ima spredaj senčnik, oblika tretjega tipa pa se razlikuje od drugega v tem, da
je zadnji, zavihani rob med drugim in tretjim.rogljem tako podaljšan, da se
na vrhu kape križa in zapenja z gumbom. Tretji tip je nekoliko podoben itali
janski vojaški kapi. Za partizana je bila zelo praktična, saj si je rob lahko
zavihal navzdol in pripel pod brado ter tako ga je ščitila pred mrazom in burjo..
Po ohranjenih fotografijah iz tega časa lahko ugotovimo, da so bile tri
glavke drugega tipa zelo malo razširjene. Zato pa se je tretji tip triglavke, kot
najbolj praktičen, kmalu razširil po vsem slovenskem partizanskem ozemlju
ter se ohranil vse do prepovedi nošenja te kape.
Triglavk drugega tipa v muzejskih zbirkah danes nimamo, pač pa jih je
nekaj tretjega tipa. Značilnost vseh treh tipov triglavk je, da so bile mnoge
od njih obrobljene z rdečim blagom.67
Konec junija 1943 je prišla na Bazo 21 v Glavni štab patrulja s kurirji
Vrhovnega štaba, ki so pripeljali s seboj kanadskega majorja Williama Jonesa,
prvega predstavnika britanske vojne misije pri Glavnem štabu NOV in PO
Slovenije. Patrulja je nosila povsem nova, našim borcem še neznana pokrivala
— titovke.68

Titovke, ki so jih nosili v partizanskih enotah v Bosni, Hercegovini,
Črni gori in Srbiji že leto dni, so se hitro razširile po slovenskih brigadah.
Idejo za titovko je dal v drugi polovici 1942. leta v Glamoču Tito. Borci
spremnega bataljona Vrhovnega štaba so jo začeli imenovati titovka in tako
so jo kasneje imenovali vsi.69
24. aprila 1944 je izdal Vrhovni komandant NOV in POJ odredbo, ki »pre
poveduje nadaljnjo nošenje v regularnih enotah narodnoosvobodilne vojske
Jugoslavije vseh nepredpisanih kap, kot v Dalmaciji in v nekaterih drugih delih

Zasliševanje Jožefa Žagarja 5. IX. 1942 v WM. Baitl. Siid, AMNO.

Olga Kastelic-Marjetika, ustni vir.

Stane Terčak po pripovedovanju Mihe Dobroveljskega.

Mjjle PavSin, Tako smo začeli — teko smo živeli (rokopis).

Mile Pavlin navaja v Tako smo začeli — tako smo živeli, da so rios-ili pred
uvedbo položajnih znakov vojaški funkcionarji črno obrobljene, politični pa rdeče
obrobljene triglavke. Partizani iz tega časa to zanikajo. Verjetno, da je bilo to v eni
sami enoti napravljeno samoiniciativno. Muzerj NO hrani n. pr. triglavko kurirja
Antona Intihairja, ki je ravno tako rdeče obrobljena. Intihar triglavke ni dobil v dar
od- komisarja kakšne enote, temveč mu jo je sešila njegova sestra.

Dr. Metod Mikuž, ustni vir.

Vesmik 5, str. 175.

Primer tretjega tipa triglavk

£&*>

U^^^^^U«*^^^ »a^V ^M^** "\

Hrvaške itd. Take nepredpisane kape je treba takoj zamenjati s predpisanimi
vojaškimi kapami, ki se nosijo od začetka narodnoosvobodilne borbe v prvih
divizijah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Ta odredba ne velja za par
tizanske odrede Jugoslavije.«70
Titovka je tedaj povsem zamenjala triglavko in ne samo da je ostala v
veljavi vse do konca vojne, temveč jo nosijo še danes pripadniki JLA.

Partizanski položajni znaki

V letu 1941 ni imel partizanski komandni kader nikakršnih oznak. Šele v
Biltenu Vrhovnega štaba št. 14-15 od februarja-marca 1942 izide odredba, ki
ureja položajne znake. Glasi se:
»Vrhovni štab narodnoosvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Ju
goslavije odreja, da nosijo starešine naslednje znake:
desetar — rdečo peterokrako zvezdo na levi roki nad lahtjo;
vodnik — dve rdeči peterokraki zvezdi na levi roki nad lahtjo;
komandir čete — rdečo peterokrako zvezdo in pod njo rdeč trak (6 cm
dolžine in eden in pol cm širine);
komandant bataljona — rdečo peterokrako zvezdo in pod njo dva rdeča
traka (6 cm dolžine in eden in pol cm širine);

Zbornik II/l, str. 402.

komandant odreda — rdečo peterokrako zvezdo in pod njo tri71

trake (6 cm

dolžine in eden in pol cm širine);
komandant grupe odredov in komandant brigade, kakor tudi člani glavnih
štabov, morajo imeti na levi roki nad lah tj o trak v obliki rimske številke V,
obrnjene navzdol, med krakoma pa rdečo peterokrako zvezdo;
politični komisarji nosijo iste znake, samo v zvezdi morajo imeti srp in

kladivo.

Za namestnike komandantov in namestnike političnih komisarjev, kakor
tudi za načelnike štabov manjših enot itd., bo ta štab predpisal posebne znake.«72

• *

Vodnik

Komandir čete

Komandant
bataljona

Komandant
odreda

Komandant
brigade (člani
glavnih štabov,
komandant
grupe odredov)

Prvi partizanski starešinski znaki

V Sloveniji se ti položajni znaki Vrhovnega štaba niso takoj uveljavili. Ra
zumljivo je, da je Bilten po običajni kurirski poti prišel v Slovenijo bolj pozno,
po prejemu pa so se pojavila v Izvršnem odboru OF različna gledanja zaradi
uvedbe znaka srpa in kladiva za politkomisarje. Iz pisma, ki ga je poslal
Edvard Kardelj 14. julija 1942 Ivu Ribarju-Loli, izvemo: »Imeli smo že nekaj
precej -ostrih sporov v OF (s krščanskimi socialisti), vendar smo jih za sedaj
izgladili in upam, da jih bomo tudi v bodoče. No, nevarnost je tu in biti mo
ramo zelo previdni. Precej težav nam je povzročil odlok VS o znakih za polit
komisarje (srp in kladivo!), ker so mislili, da spreminjamo partizane v partijsko
vojsko. To smo uredili in nosili bodo srp in kladivo (morda čez nju še Triglav
— grb OF), vendar mislim, da bi bilo mnogo bolje, da bi nam VŠ o tem pustil
svobodne roke, ker so razmere pri nas dejansko drugačne kot v ostalih delih
Jugoslavije... Če boš pisal Staremu, v primeru, da dobiš z njim zvezo, sporoči
mu tudi to in povej mu, naj nam v bodoče glede na naše razmere v odlokih
omogočijo, da bomo izvajali določene ukaze bolj v duhu OF, t. j. z večjo širino,
da ne bomo zašli v Sloveniji zaradi mehaničnega prenašanja metod, ki so

V Zborniku II, str. 139, kjer je odredba ponatisnjena, piše »dve traki«,
kar je tiskovna pomota, kljub temu, da v popravkih ni omenjena.

Zbornik II/l, str. 139.

pravilne za ostale dele Jugoslavije, v sektaštvo, ki bi se nam lahko krvavo
maščevalo.«73

Mesec dni zatem, 15. avgusta 1942 je poslal Vrhovni štab Edvardu Kardelju
depešo, ki med drugim pravi, da morajo »značke OF nositi ne samo politični,
temveč tudi ostali voditelji Partije in prostovoljske vojske Slovenije.«74
V tem času je Vrhovni štab v Biltenu št. 17-18-19 za junij-julij-avgust 1942
izdal že drugo odredbo o nošnji znakov za starešinski kader, ki je od prve
odredbe zelo razširjena. V celoti se glasi:
»Komandanti brigad, grup odredov in politični komisarji imajo odslej
naslednje znake: Zaprt, trikotnik (stranica dolga pet cm) s peterokrako zvezdo
v sredini.

Namestniki komandantov brigad in grup odredov imajo znake, ki so jih
doslej nosili komandanti in politični komisarji brigad in grup odredov.
Načelniki štabov brigad in grup odredov imajo iste znake kot namestniki
komandantov. Nad znakom imajo latinsko črko N.
Komandanti in politični komisarji odredov imajo odslej naslednje znake:
peterokrako zvezdo in štiri trake (širina en cm in dolžina tri cm), prišite ver
tikalno pod zvezdo.

Namestniki komandantov in političnih komisarjev odredov imajo odslej
znake, ki so jih imeli doslej komandanti in politični komisarji odredov.
Komandanti in politični komisarji bataljonov imajo znake: peterokrako
zvezdo in tri trake, prišite vertikalno pod zvezdo.
• Namestniki komandantov in političnih komisarjev bataljonov imajo znake,
ki so jih doslej nosili komandanti in politični komisarji bataljonov.
Komandirji in politični komisarji čet imajo znake: peterokrako zvezdo in
dva traka, prišita vertikalno pod zvezdo.
Namestniki komandirjev in političnih komisarjev čet imajo dosedanje
znake komandirjev in političnih komisarjev čet.
Načelniki štabov vseh enot nosijo enake znake kot namestniki komandan
tov. Nad znakom imajo prišito latinsko tiskano črko N.
Komandanti in politični komisarji glavnih štabov imajo odslej naslednje
znake: tri navpično postavljene rombe in zvezdo nad njimi.
Namestniki komandantov in političnih komisarjev glavnih štabov nosijo
znak — navpično postavljen romb s peterokrako zvezdo nad njim.
Komandanti in politični komisarji operativnih con imajo znak — dva na
vpično postavljena romba s peterokrako zvezdo nad njima.
Namestniki komandantov in političnih komisarjev operativnih con imajo
znak — navpično prišit romb s peterokrako zvezdo nad njim.«73
Kdaj začno nositi te znake v Sloveniji? Znaki po prvi odredbi Vrhovnega
štaba se pojavijo na Dolenjskem in Notranjskem pozno poleti 1942.76

Znake v
smislu druge odredbe pa predpisuje odredba Glavnega poveljstva slovenske
partizanske vojske o sestavu štabov con, brigad in odredov od 26. decembra
1942, ki pravi, da morajo »značke nositi po predpisih Vrhovnega štaba, s tem,
da politkomisarji nosijo v zvezdah OF.«77

Nadalje je ohranjen dopis štaba
Severno-primorskega odreda, ki 26. februarja 1943 razpošilja vsem svojim

Zbornik VI/3, dok. št. 5«, str. 137.

Prav tam, str. 137.

Zbornik 11/1, str. 172.

Stane Semič-Daikd, Jože Klanjšček-Vasja, Slava Mihevc-Mira, ustai vir.

Zbamdk VI/4, dok. št 136, str. 385.

• *

Vodnik

Namestnik
komandirja čete

Komandir čete

•

Načelnik štaba
odreda

Namestnik
komandanta
brigade

Namestnik
komandanta
bataljona

Namestnik
komandanta
odreda

Načelnik
štaba brigade

Komandant
bataljona

Komandant
odreda

AAA

Komandant
brigade ali
grupe odredov

* •

•

• •• •••

Namestnik

Komandant

komandanta

operativne zone

Komandant
glavnega štaba

Drugi partizanski starešinski znaki

enotam navodila o nošnji znakov za starešine. Navodila so v glavnem natančen
prevod srbohrvaškega izvirnika, le da so v štirih točkah razširjena, oziroma bolj
obrazložena, poleg tega pa imajo dve dopolnili.
Razširjena, oziroma bolj obrazložena so v drugem, petem, sedmem in deve
tem odstavku zgoraj navedene odredbe. Medtem, ko izvirnik pravi v drugem
odstavku »namestniki komandantov brigad... imajo znake, ki so jih nosili
doslej komandanti brigad...,« piše v navodilu, da nosijo »namestniki koman
dantov brigad... enakostraničen trikotnik, kateremu manjka spodnja stranica,
s peterokrako zvezdo v sredini.« Isto je tudi v petem, sedmem in devetem
odstavku.

Dalje je med devetim in desetim odstavkom odredbe Vrhovnega štaba vri
njen odstavek: »Vodniki nosijo dve zvezdi, a desetarji eno.« Na koncu navodil
pa je odstavek: »Politkomisarji in namestniki politkomisarjev nosijo v zvezdi
znak OF.«78

Iz dopisa štaba Severno-primorskega odreda, ki je verjetno prepis odredbe
Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet — čeprav to ni označeno, ter
se sklicuje na 7. člen odredbe Vrhovnega štaba — vidimo, da Glavno poveljstvo
prve odredbe Vrhovnega štaba o znakih za starešinski kader ni razposlalo vsem
enotam ter zato zgoraj omenjene odstavke originalne odredbe razširja z natanč
nim opisom znakov in končno doda še znake za vodnike, desetarje ter politične
komisarje, torej znake, ki jih nekatere enote slovenskih partizanov doslej'niso
poznale.

Z nastankom divizij in korpusov se je pojavila potreba po uvedbi znakov
za njihov starešinski kader. Odredbe o njihovih znakih ni, pač pa so nosili:
komandant, divizije zaprt trikotnik s peterokrako zvezdo v sredini in trak
pod spodnjo stranico trikotnika (komandant korpusa isti znak z dvema tra-
koma).

Namestnik komandanta divizije znak v obliki rimske številke V, obrnjen
navzdol, med krakoma rdečo peterokrako zvezdo, pod njo pa vodoravno en
trak. (Namestnik komandanta korpusa isti znak z dvema trakoma.)
Ti znaki ostanejo v veljavi vse do objave odredbe Vrhovnega štaba o ofi
cirskih in podoficirskih činih, ter še v naprej pri onih starešinah, ki so imeli
oficirski ali podoficirski položaj, toda niso imeli še čina.
Ko je 13. septembra 1943 izdal Glavni štab NOV in PO Slovenije na osnovi
odredbe Vrhovnega štaba odredbo o ustanovitvi vojaških oblasti v zaledju, t. j.
komand področij, komand mest, partizanskih straž in Narodne zaščite, je izdal
tudi zanje ustrezne položajne znake, ki se razlikujejo od oficirskih. Navodila
so bila izdana 14. septembra 1943 in se glase: »Vsi tovariši in tovarišice, odre
jeni na posel k vojaškim oblastem v zaledju, označenem v teh navodilih pod
točko 1, 2, 3, 4 (Komande področij, Komande mest, Partizanske straže, Narodna
zaščita, op. M. L.), nosijo na kapah rdečo peterokrako zvezdo na zelenem pete
rokotnem polju. Komandant področja nosi na levem rokavu peterokrako rdečo
zvezdo na zelenem peterokotniku, a pod njo tri zelene proge (kakor komandant
bataljona). Namestnik komandanta nosi enak znak z zeleno črko »N« nad
zvezdo, pomočnik komandanta nosi enake znake s črko »P« nad zvezdo. Ko
mandant mesta nosi na levem rokavu rdečo peterokrako zvezdo na zelenem
peterokotniku in dve navpični zeleni črti (kakor komandir čete). Njegova dva
namestnika analogno kot je zgoraj označeno za namestnike in pomočnike ko-

Dopis v arhivu MNO.

mand področij. Komandirji partizanskih straž nosijo na levem rokavu petero
krako rdečo zvezdo na zelenem peterokotniku z eno navpično črto zelene barve,
komisarji imajo v rdeči zvezdi vdelano »OF«. Isto velja za narodne zaščite.«78
Trakovi so bili pet cm dolgi in en cm široki.
Tudi te znake je nosil starešinski kader vojaških oblasti v zaledju do pre

vedbe v oficirske čine.

Oficirski in podoficirski čini ter položajni znaki
političnih komisarjev

S preraščanjem udarnih in narodnoosvobodilnih brigad v divizije in kor
puse je bila z odlokom Vrhovnega štaba osnovana regularna Narodnoosvobo
dilna vojska Jugoslavije.
V Biltenu št. 23-27 za december 1942 — april 1943 izide odredba Vrhovnega,
štaba o uvedbi podoficirskih in oficirskih činov v narodnoosvobodilni vojski, ki
stopi v veljavo 1. maja 1943.
»Uvedejo se naslednji podoficirski čini: desetar, podnarednik, narednik.
Oficirski čini: zastavnik, podporočnik, poročnik, kapetan, major, podpol
kovnik, polkovnik, general-major, general-la j tnan t, general-polkovnik.
Podoficirski čini so: desetar — dve šesterokraki zvezdi iz rdečega blaga;
podnarednik — tri šesterokrake zvezde iz rdečega blaga, prišite v obliki tri
kotnika; narednik — tri šesterokrake zvezde, prišite v obliki trikotnika in vodo
ravno pod zvezdami trak, pet cm dolžine in en cm širine, vse iz rdečega blaga.
Oficirski čini so: zastavnik — trak rumene oziroma zlate barve, pet cm
dolžine in en cm širine; podporočnik — trak rumene oziroma zlate barve, a nad
trakom šesterokrake zvezdo iste barve; poročnik — trak rumene oziroma zlate
barve, a nad trakom dve šesterokraki zvezdi iste barve; kapetan — trak rumene
oziroma zlate barve in tri šesterokrake zvezde iste barve nad trakom; major
— dva traka rumene oziroma zlate barve in šesterokraka zvezda iste barve
nad trakom; podpolkovnik — dva traka rumene oziroma zlate barve in dve
šesterokraki zvezdi iste barve nad trakom; polkovnik — dva traka rumene
oziroma zlate barve in tri šesterokrake zvezde iste barve nad trakoma; general-
major — tri trake rumene ali zlate barve in šesterokrake zvezdo iste barve
nad traki; general-lajtnant — tri trake rumene oziroma zlate barve in dve
šesterokraki zvezdi iste barve nad traki; general-polkovnik — tri trake rumene
oziroma zlate barve in tri šesterokrake zvezde iste barve nad traki.
Traki pri vseh činih morajo biti pet cm dolgi in en cm široki. Zvezde in
traki morajo biti prišiti na rokavu leve roke nad laktom.«80
Toda že v naslednjem Biltenu št. 28 za maj 1943 izideta spremembi odredb
tako za podoficirske, kakor tudi za oficirske čine. Podoficirski čini se spremene
v celoti, tako imensko, kakor v barvi in v nošnji, oficirski pa samo delno.
»Novi podoficirski čini so: desetar, mlajši vodnik, vodnik in starejši vodnik.
Znaki njihovih činov pa:
desetar — šesterokraka zvezda iz srebrnkastega gradiva: .
mlajši vodnik — dve šesterokraki zvezdi iz istega gradiva;
vodnik — tri šesterokrake zvezde iz istega gradiva;
starejši vodnik — tri šesterokrake zvezde in sedem cm dolg in en cm širok
trak, prišit pod zvezdami.

Izvtank v AMNO.

Zbornik II/l, s;tr. 277—288.

Znaki so prišiti tako kot pri oficirjih na rokavih obeh rok; deset cm od

začetka rokava.«81
Spremembe pri oficirskih činih so:
»1. znake za oficirske in podoficirske čine se nosi na obeh rokah deset cm

nad začetkom rokava;

2. pri višjih oficirjih so traki dolgi deset cm, široki pa dva cm. Traki se
postavljajo na pol cm presledka. Zvezde se postavljajo en cm nad trakom. Pri
nižjih oficirjih so traki dolgi sedem cm, široki pa en cm;

.^ ^i. :{::

Desetar

. Mlajši vodnik

3i(

Vodnik

Starejši vodnik

Zastavnik

Podporočnik

Poročnik

Kapetan

Major

Podpolkovnik

Polkovnik

General-major

General-lajtnant

Podoficirski in oficirski čini

Prav tam, str. 271—272.

General-

polkovnik

3. nižji oficirji imajo na zavihku bluze ali suknje srebrni trikotnik s tri

cm dolgo stranico.

Višji oficirji imajo na zavihku bluze ali suknje srebrn romb s tri cm dolgo

stranico.

Generali imajo ravno takšen romb, prišit na rdečem rombu, čigar stranice
so pol cm širše od srebrnega;
4. vsi dosedanji oficirski starešinski znaki se razveljavljajo;
5. zdravniki in sanitetsko osebje nosi nad laktom leve roke običajni sani
tetski znak (zdravniki kačo, sanitetsko osebje križ);
6. indendantski oficirji imajo na zavihkih bluze ali plašča srebrni trikotnik
prišit na zelenem trikotu, čigar stranice so pol cm široke;
7. starešine motoriziranih enot nosijo nad laktom leve roke avtomobilski

znak;

8. artiljerci nosijo na levi roki nad laktom znak — kolo z navzkrižnima
topovskima cevema preko kolesa.«82
V odredbi je rečeno, da je trikotnik oziroma, romb na zavihku bluze sre
brne barve. To se praktično ni izvajalo, temveč so oficirji nosili znak na
zavihkih iste barve kot znak na rokavih, t. j. rumene oziroma zlate barve.
Glavni štab NOV in PO Slovenije je poslal šele 7. oktobra 1943 podreje
nim štabom divizij in odredov odredbo Vrhovnega štaba o podoficirskih in
oficirskih činih, in sicer prvo odredbo od 1. maja 1943. Razlika je le v tem,
da morajo:

»1. vsi aktivni, rezervni oficirji in podoficirji nositi znake svojega čina,
ki so ga imeli v bivši jugoslovanski vojski od dne 6. aprila 1941, brez ozira ali
so razporejeni na položaj ali ne;
2. vsi desetarji, vodniki, komandirji, komandanti, politdelegati, politkomi-
sarji in načelniki ter njihovi namestniki, nosijo znake položajev še nadalje na
levem rokavu, in sicer:

a) če so hkrati aktivni, rezervni oficirji ali podoficirji, nosijo znak za
oficirski, podoficirski čin in znak za položaj, in sicer znak za čin na levem
rokavu podlakti (pod komolcem), a znak za položaj nad laktjo (nad komolcem);
b) če kdo še nima čina, ima pa položaj, nosi samo znak za položaj na levem
rokavu nadlakti (nad komolcem).«83
Vendar se to dopolnilo k odredbi Vrhovnega štaba praktično ni izvajalo,
ker je že v naslednji številki Biltena sprememba činov, razen tega pa so šele
v tej številki prva imenovanja oficirjev.
Odredba o nazivih političnih komisarjev je izšla šele leto dni kasneje v
Biltenu 37, 38, 39 za februar, marec, april 1944. Medtem ko so vojaški starešine
dobili čine na predlog svojih komand od Vrhovnega štaba imensko in to odre
jen čin, imajo politični komisarji položaj oficirja z vsemi pravicami, ki jih
imajo ustrezni oficirski čini, dodeljujejo se pa avtomatsko po položaju, ki ga
politični komisar zavzema:
»a) politični delegati vodov dobijo položaj, ki ustreza činu zastavnika;
b) politični komisarji čet, baterij, eskadronov, komand mest dobijo položaj,
ki ustreza činu poročnika;
c) politični komisarji bataljonov, komand področij, tankovskih čet dobijo
položaj, ki ustreza činu kapetana;

82 Prav imm, str. 272.

Izvirnik v AMNO.

č) politični komisarji brigad, tankovskih bataljonov, artilerijskih in konje
niških divizionov, zrakoplovnih eskadril dobijo položaj, ki ustreza činu majorja;
d) politični komisarji divizij, operativnih con, zrakoplovnih grup, oficirskih
šol, dobijo položaj, ki ustreza činu podpolkovnika;
e) politični komisarji korpusov dobijo položaj, ki ustreza činu polkovnika;
f) člani Vrhovnega štaba, ki nimajo oficirskega čina, dobijo poimensko
položaj ustreznih oficirskih činov.
Znaki na zavihkih bluze in traki na rokavih so isti, kot za ustrezne ofi
cirske čine z naslednjimi dopolnitvami:
a) politični delegati vodov imajo eno, politični komisarji čet dve, a politični
komisarji bataljonov tri peterokrake rumene zvezde na traku rokava, na zla
tem trikotu ima politični delegat eno, politični komisar čete dve in politični
komisar bataljona tri tanke rdeče vrvice, paralelne notranji strani trikota;
b) politični komisarji brigad imajo eno, politični komisarji divizij dve in
politični komisarji korpusov tri rumene peterokrake zvezde na spodnjem traku
rokava, na zlatem znaku romba pa komisarji brigad eno, komisarji divizij dve
in komisarji korpusov tri rdeče vrvice;
c) vsi člani Vrhovnega štaba imajo na zlatih znakih romba po eno rumeno

peterokrako zvezdo.

Politični delegat
voda (položaj za
stavnika) ali po
močnik komisarja
čete (položaj
podporočnika)

Komisar čete
ali pomočnik
komandanta
bataljona (polo
žaj poročnika)

Komisar
bataljona ali
pomočnik
komisarja bri
gade (položaj
kapetana)

Polični komisar
brigade
(položaj majorja)

Politični komisar
divizije (položaj
podpolkovnika

Komisar korpusa
(položaj
polkovnika)

* • *

Položaj general-
major j a

Položaj general-
lajtnanta

Položaj general-
polkovnika

Položajni znaki političnih komisarjev

Za reguliranje položaja komisarjev onih enot in ustanov, ki niso nave
dene v tej odredbi, morajo pristojni štabi dostaviti Poverjeništvu za narodno
obrambo konkretne predloge.«84
Z odredbo Vrhovnega štaba od 24. aprila 1944, pa so bili urejeni položaji
pomočnikov političnih komisarjev, ki so se do takrat imenovali namestniki
političnih komisarjev.85
»Pomočniki političnih komisarjev imajo naslednji položaj:
a) pomočniki političnih komisarjev čet, baterij, eskadronov dobijo položaj,
ki ustreza činu podporočnika;
b) pomočniki političnih komisarjev bataljonov, tankovskih čet dobijo polo
žaj, ki ustreza činu poročnika;
c) pomočniki političnih komisarjev brigad, tankovskih bataljonov, artilje
rijskih in konjeniških divizionov, zrakoplovnih eskadril dobijo položaj, ki
ustreza činu kapetana.

Znaki položaja pomočnikov političnih komisarjev so isti kot pri političnih
komisarjih istega položaja.«86
Oficirji v mornarici so imeli enake čine kot drugi oficirji.
Oficirski ter podoficirski čini in položaj političnih komisarjev ter nošnja
činov ostane v veljavi vse do konca vojne.

Odlikovanja in priznanja

Odlikovanja so gotovo v vsaki vojski najvišje nagrade posameznikom, ki
so pokazali izredno hrabrost v boju ali pa se odlikovali kot starešinski kader
v poveljevanju. V zgodovini borb jugoslovanskih partizanov je znan kot prvi
primer, da se partizanom za zasluge v osvobodilnem boju dodelijo odlikovanja,
Odlok o odlikovanjih, ki ga je 14. junija 1942 objavil na predlog Glavnega po
veljstva slovenskih partizanskih čet Izvršni odbor Osvobodilne fronte. Glasi se:
»V težnji, da bi junaki našega osvobodilnega boja, ki je tako bogat na
prekrasnih primerih hrabrosti, požrtvovalnosti in prezira smrti, dobili vidno
priznanje za velike zasluge v korist osvobodilnega boja slovenskega naroda,
ki jih ni mogoče nagraditi z nobenimi materialnimi sredstvi, ustanavlja IOOF
naslednje znake častnega odlikovanja:
1. »Znak hrabrosti«, ki se nosi na rokavu leve roke.
2. »Red slovenske osvobodilne zastave«, ki se nosi na levi strani prsi.
3. »Red partizanske zvezde«, ki se nosi na levi strani prsi.
Vsa ta odlikovanja daje IOOF na predlog Glavnega poveljstva slovenskih

partizanskih čet.

Za izvedbo tega zakona bo izdan poseben pravilnik.«87
Pobudo za odlikovanja je dal Edvard Kardelj. Na sestanku z vodjo Cen
tralne tehnike Milanom Škerlavajem-Petračem v začetku junija 1942 v znanem
bunkerju Neubergerjeve hiše na Vilharjevi cesti je Edvard Kardelj sam na
pravil grob osnutek vseh treh odlikovanj z naročilom, da jih nekdo v podrob
nosti izdela. To je napravil Vlasto Kopač-Tinač, ki je delal kot risar v Cen
tralni tehniki. Z izdelanimi načrti se je Edvard Kardelj strinjal, Milan Šker-
lavaj pa je dal odlikovanja po Borisu Karižu v izdelavo Mileni Ježek-Zorovi,
ki je imela v Frančiškanski ulici 7 (sedaj Nazorjeva) lokal, kjer je delala in

Zbornik II/l, str. 399--100.

Prav tam, str. 402.

Prav tam, str. 401.

Zbornik VI/3, dok. št 20, str. 55.

prodajala umetno cvetje. Tu sta"s hčerko hiteli z delom, ker sta imeli naročilo,
da napravita čim več odlikovanj in v najkrajšem času. Z blagom in zlato prejo
jih je zalagal Boris Kariž, ki je narejena odlikovanja tudi odnašal.88
Odlikovanja — danes je ohranjenih samo nekaj primerkov v Muzeju na
rodne osvoboditve v Ljubljani — so razumljivo zelo preprosta, toda lično
izdelana.

.
»Znak hrabrosti« je rdeča zvezda s premerom tri cm iz rdeče klobučevine

in zlato obrobljena.

»Red slovenske osvobodilne zastave«. Na slovenski zastavi v izmeri štiri
krat pet cm je rdeča zvezda v premeru tri cm. Zvezda in zastava sta obšiti
z zlato nitjo, na spodnji strani zastave pa so štiri cm dolge zlate niti.
»Red partizanske zvezde«. Kvadrat v izmeri šest krat šest cm iz modre
klobučevine ter obšit z zlato nitjo, v sredini pa z zlatom obšita rdeča zvezda
s premerom dva in pol cm, okoli zvezde pa zlat pšenični klas.
V ilegalni Tomšičevi tiskarni v Ljubljani so za odlikovanja napravili za
takratne razmere lične omote z napisom:

V imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte
podeljuje
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet

tovarišu

odlikovanje

RED HRABROSTI
(RED SLOVENSKE OSVOBODILNE ZASTAVE)
(RED PARTIZANSKE ZVEZDE)89

Izdelava odlikovanj se je precej zavlekla, ker je imela Milena Zor še drugo
zelo važno, naročilo, izdelavo zastave za Prvi udarni bataljon Toneta Tomšiča.
V pismu Edvardu Kardelju, 28. julija 1942 piše Milan Skerlavaj-Petrač, da je
»odlikovanj gotovih prve vrste 10, druge vrste 10, tretje 50 komadov.«90

Vseh

odlikovanj je Zorova izdelala okrog tri sto.91
Izdelana odlikovanja so šla po posebnih poteh vojaške intendance do
Preserja, od tu pa čez Krim v bunker v Zapotoku, kjer je imel skladišče inten
dant III. grupe odredov Roman Golob. Odlikovanja so prišla ravno v času roške
ofenzive, zato so ostala v bunkerju ter niso bila odposlana v Glavni štab ali
na Izvršni odbor OF, ki sta bila v Kočevskem Rogu. Bunker z odlikdvanji
italijanske enote v času ofenzive niso odkrile. Vedeli so pa za bunker doma
čini, ki so iz strahu pred represalijami, če bi Italijani bunker odkrili, začeli
gradivo iz bunkerja raznašati. Tako so poleg drugega raznesli tudi odliko
vanja.92

Dokumentov, da bi Glavni štab ali Izvršni odbor OF kasneje oživela misel
na odlikovanja, ni. Pobudo za odlikovanja je dal kasneje komandant Soškega
odreda Mirko Bračič, ki v poročilu od 8. oktobra 1942 o položaju v Slovenskem
Primorju med drugim piše: »Da bi vzdignili borbenost partizanov, a po pred
hodnem vašem odobrenju, mislimo uvesti za vse one, kateri se posebno izkažejo

Milan ŠkedLavaij-Petrač in Milena Ježek Zorova, ustni vir.

ATMNO.

Zbormik VI/3, dok. št 85, str. 219.

Milena Ježek-Zorava, ustni vtiir.

Ivan Jakič-Jerin, ustni vir.

v borbi in na pridobivanju novega orožja, odredne pohvale. Kdor bi dobil
pohvalo, naj bi nosil vidni znak. Ta znak naj bi bil rdeča peterokraka zvezda,
obdana z lovorjevim vencem in slovensko trobojnico. Mislim, da boste odobrili
to našo zamisel. Danes se moramo pač posluževati vseh sredstev, katera kori
stijo osvobodilnemu gibanju in vzdigujejo borbenost moštva.«93
Za odgovor na ta predlog ne vemo, kakor tudi ne na predlog štaba Vzhod-
nodolenjskega odreda od 20. decembra 1942, ki med drugim pravi, da bi prišel
»v poštev za odlikovanja samo tov. Brodarič Janko... Izkazal se je v borbi
1. VI. 1942 in je bil partizan 2. čete belokranjskega bataljona DO«,94

kar je

tudi edini znan predlog na odredbo Glavnega poveljstva od 26. junija 1942.
Glavno poveljstvo NOV in PO Slovenije je šele 25. aprila 1943 v svojem
dopisu štabom con, brigad in odredov ponovno zahtevalo predloge za odliko
vanja. »Pošljite nam čimpreje predloge za odlikovanja borcev, komandirjev,
komandantov in politkomisarjev. O onem, za katerega menite, da zasluži odli
kovanje hrabrosti, morate navesti konkretno, kje in kolikokrat se je v borbi
izkazal. Prav tako morate navesti komandni sestav, ako menite, da zaslužijo
odlikovanje, njihove zasluge za brigado, bataljon ali četo. Poleg tega morate
tudi navesti, ali zasluži tudi pohvalo hrabrosti. Pri ocenah morate paziti, da
dotični, ki ga predlagate za odlikovanje, to tudi v resnici zasluži. V bodoče
morate redno pošiljati predloge za odlikovanja ali pohvalo in to za borce, kakor
za komandni sestav.«95

Ne vemo, ali je Glavno poveljstvo NOV in PO Slovenije imelo samo v
načrtu kakšna odlikovanja, ali pa je bilo že obveščeno od Vrhovnega štaba,
da se pripravljajo enotna odlikovanja za vso Narodnoosvobodilno vojsko Jugo
slavije. Odlok o teh odlikovanjih je izdal Vrhovni štab šele 15. avgusta 1943
in se glasi:

»Osnujejo se naslednja odlikovanja:
1. Red narodnega heroja
dobi se za ugotovljena herojska dela na bojnem polju in za herojsko zadrže
vanje pred sovražnikom....
2. Red partizanske zvezde
prvega reda
se dobi za umetnost v poveljevanju in za posebne zasluge v borbi;
drugega reda
Se dobi za hrabrost in posebne podvige borca;
tretjega reda
se dobi za hrabrost in požrtvovalnost v borbi.
3. Red narodne osvoboditve
se dobi za zasluge pri osvoboditvi naroda.
4. Red za hrabrost
se dobi za ugotovljeno hrabrost v narodnoosvobodilni borbi.
5. Medalja za hrabrost
se dobi za ugotovljeno hrabrost v narodnoosvobodilni borbi.
6. Red bratstva in enotnosti
se dobi za ugotovljeno delo pri ustvaritvi enotnosti naših narodov.«96

•93

Zbornik VI/4, dok. št. 60, str. 176—177.

Prav tam, str. 373. — Janko Brodarič je dobil kasneje, za svoje junaštvo red

narodnega heroja.

Izvirnik v AMNO.

Zbornik II/l, str. 299—300.

V opombi k odloku o odlikovanjih je rečeno, da »doslej proglašeni narodni
heroji avtomatsko dobijo Red narodnega heroja.«97

Naziv narodnega heroja je
uvedel Vrhovni štab že z odredbo v Biltenu 12-13 za december 1941 — januar
1942. »Vrhovni štab narodnoosvobodilne in prostovoljske vojske Jugoslavije
ustanavlja kot največje priznanje za borbe, komandirje, komandante in poli
tične komisarje, ki so se s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo v narodno
osvobodilni borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem posebno izkazali,
naziv NARODNEGA HEROJA. Ta naziv podeljuje borcem samo Vrhovni
štab.«98

Naslednje številke Biltenov Vrhovnega štaba že prinašajo imenovanja
prvih narodnih herojev. Ko je izšla odredba o odlikovanjih je bilo proglašenih
22 narodnih herojev, vseh skupaj jei odlikovanih do danes 1307 pripadnikov
narodnoosvobodilnega gibanja, od teh 175 Slovencev.99

Od Slovencev ali na
slovenskem ozemlju borečih se partizanov so imenovani prvi Tone Tomšič,.
Ljubo Šercer, Slavko Slander, Milovan Šaranović, Dragan Jeftič in Ivan
Kavčič.100

Red narodnega heroja se je podeljeval v začetku samo padlim partizanom
in organizatorjem narodnoosvobodilne borbe. Prvi borec, ki je živ dobil red
narodnega heroja, je Stanko Semič-Daki in sicer 10. oktobra 1943. leta, ker je
»skozi dve in pol leti narodnoosvobodilne borbe pokazal izredno hrabrost in
preziranje smrti v vseh borbah proti okupatorju.«101
Ostala odlikovanja je začel deliti AVNOJ razmeroma zelo pozno. S prvim
odlokom od 24. julija 1944, torej skoraj leto dni po izidu odredbe, je odlikoval
AVNOJ z Redom narodne osvoboditve dvajset enot Narodnoosvobodilne vojske
Jugoslavije, med njimi tudi dve slovenski, Tomšičevo in Cankarjevo brigado.102
Prvi poedinci pa so bili odlikovani z odlokom AVNOJ od 7. in 25. septembra
1944. Od Slovencev Boris Kraigher, Franc Rozman-Stane, Jaka Avšič, Viktor
Avbelj, Vlado Ambrožič, Janez Hribar, Franc Hočevar, Janko Sekirnik, Evgen
Matejka in drugi.103

Zgoraj, našteta odlikovanja so ostala v veljavi vse do danes ter so se pode
ljevala borcem iz narodnoosvobodilnega boja še vrsto let po osvoboditvi. Po
končani vojni so bila uvedena še nova odlikovanja, od katerih so se Red zaslug
za narod prve, druge in tretje stopnje ter Medalja zaslug za narod podeljevala
v glavnem borcem in aktivistom iz narodnoosvobodilnega boja za njihove za
sluge v tem času.

»Spominski znak 1941« je gotovo največje priznanje udeležencem narodno
osvobodilnega boja. Odlok za Spominski znak 1941 je izdalo Poverjeništvo za
Narodno obrambo NKOJ (Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije), pravico
do njega pa so imeli:

»a) vsi borci, vojaški in politični funkcionarji, ki so 1. 1941 vstopili
v partizansko vojsko in ostali do danes v NOV in PO Jugoslavije;
b) vsi oni, ki so 1. 1941 pričeli s partizanskim delovanjem in na kakršen,
koli način organizirali in neprestano delali za partizansko gibanje na okupi-

Prav .tam, str. 300.

Prav tam, str. 114.

Zbornik narodnih herojev Jugoslavije, Beograd 1957.

100

Zbornik II/l, str. 340.

101

Prav tam, str. 357.

102

Prav tam, str: 433^44.

193

Prav tam, str. 480—481 in 486—487.

Miha Marinko pripenja »Spominski znak 1941« komandantu 31. divizije Evgenu Matejki-Pemcu

ranem področju, pa so pozneje iz kakršnih koli razlogov zapustili okupirano
ozemlje ter vstopili v partizansko oziroma narodnoosvobodilno vojsko;
c) vsi oni, ki so 1. 1941 vstopili v partizansko vojsko kot borci ali funkcio
narji, pa so bili poslani na delo v nasprotnikovo zaledje, t. j. na okupirano
ozemlje in se sedaj še nahajajo na okupiranem ozemlju ali pa v enotah NOV
in PO Jugoslavije;

č) vsi oni, ki so vstopili v partizansko vojsko 1. 1941, pa so bili v teku
svojega dela in borb ujeti, zaprti ali obsojeni, pa so danes ponovno v naši
vojski ali na delu v zaledju pod pogojem, da je bilo njihovo zadrževanje častno
in partizana dostojno;

d) »Spominski znak 1941« se ne more podeliti onim, ki so med tem časom
svojevoljno zapustili NOV in prešli na stran okupatorja, pa četudi so vstopili
1. 1941 in se sedaj ponovno nahajajo v NOV.«104
Odlikovanja in spominske znake 1941 so začeli podeljevati v oktobru 1944.
V glasilu Glavnega poveljstva NOV in PO Slovenije Naša vojska lahko beremo
o odlikovanjih političnih delavcev Mire Tomšič-Vlaste, Zdenke Kidrič, Vlada
in Ade Krivic in drugih z odlikovanjem Reda hrabrosti in Stanka Semiča-
Dakija z redom narodnega heroja. Predaja odlikovanj je bila zelo svečana.
Dopisnik Naše vojske piše: »Naj ganljive j ša je bila svečanost, ko je generallajt-
nant Franc Rozman v Glavnemu štabu pred postroj enimi oddelki in zaščitno
brigado po raportu in zvokih vojne godbe podeljeval odlikovanja in spominske
znake. Vsi pripovedujejo, kako so komaj premagovali solze, ko je generallajt-
nant prvemu junaku našega naroda, prvemu živemu borcu, obesil okoli vratu
najvišje odlikovanje narodnega heroja, polkovniku Stanku Semiču, našemu
priljubljenemu tovarišu Dakiju.«105

Enako svečano so podeljevali odlikovanja
in spominske znake po divizijah in brigadah. Dopisnika Ljudske pravice pišeta
o takem podeljevanju odlikovanj borcem XV. divizije, ki je bilo 3. oktobra
1944.106

Končno lahko štejemo sem tudi one drobne primere samoiniciativnega
odlikovanja (dajanja raznih spominskih znakov) posameznih štabov, ki so hoteli
dati s tem priznanje tistim svojim borcem, ki so se izkazali pri posebnih nalo
gah. Doslej sta znana dva primera: eden iz borb za Turjak septembra 1943.
leta, drugi pa iz okupirane Ljubljane sredi leta 1944.
»Turjaško odlikovanje«, da ga tako imenujem, je bilo izdelano samo v
štirih izvodih, ki jih je podelil komandant drugega bataljona Prešernove bri
gade Albin Drolc-Krtina štirim od osmih borcev, ki so prvi vdrli v grad.107
Odlikovanje je zelo preprosto. Gumbi z grbi turjaških grofov, ki so jih
našli v gradu, so pripeti na pločevinasti peterokraki zvezdi, vse to pa na
okrogli podlagi iz zelenega baržuna.108
Drugo »Ljubljansko odlikovanje«, pa je še bolj preprosto: dve peterokraki
zvezdi, ena iz rdeče, druga pa iz črne klobučevine, ki sta na sredi sešiti tako,
da pridejo kraki zgornje zvezde med krake spodnje zvezde. Dobilo ga je nekaj
ljubljanskih žena, ki so se prav posebno izkazale pri delu Slovenske narodne
pomoči. Ta odlikovanja je delila v imenu okrožnega odbora SNP članica tega
odbora Vera Marentič.-109
Verjetno je takih primerov dajanja pohval borcem in aktivistom v obliki
raznih spominskih znakov še več. Čeprav to niso odlikovanja, odobrena od
političnih ali vojaških organov, so zanimiva kot dokument časa ter spadajo
kot redkosti v muzejske zbirke.

104

Izvnmik v AMNO.

105

Naša vojska, leto III, št. 14, 31. oktobra 1944.

106

Ljudska praivica, leto V, št 24, 20. oktobra 1944.

107

Borec 1958, št. 9, str. 441.

108

Odlikovanje je darovali Muzeiju NO njegov nosilec Henrik Drol-Zivo.

109

Izjava Cilke Bauoonove, M je odiMkovanje darovala Muzeju NO.

Quelques insignes partisans

Resume

Insignes des coiffures: En automne 1941, le Haut commandement
des troupes partisans imposa un insigne unique pour les- coiffures — une cocarde
tricolore aux couleuirs Slovenes portant une etoile rouge a cinq •branches. Au prin-
temps de 1942, les unites proletariiennes remplacent cet linsigne par une etodle rouge
avec faucille et marteau et vers la fin de i'ete de la meme annee, un decret enjoint
a oes unites de ne porter que Ifetoiile rouge. Cet insigne est adopte au debut de 1943
par toutes les autres unites partisanes qui le portent jusqu'a la fin de la guerre.
Dr apeau : C'est egalement a Tautomne de 1

941 que fiut rendue Tordonnance
relative au drapeau. Le famion des partisans Slovenes etadt le drapeau tricolore
Slovene avec une etoile rouge a cinq branches s'etendamt aux trois bandes. Les
unites proietariennes avaient, un drapeau rouge portant fauoille et nxarteau et le
nam de I'unite.

S alut: Le salut des partisans Slovenes etait le poing droit 'leve a la hauteur
du bord infenieur de la coiffure; en file, rarme a I'epaule, on saluadit par le poing
gauche serre et le bras tenu horizontalement toarraint la poitrine. Au debut, les' par-
tisans saiuaient par: »Au combat — pour la liberte«, plus tard par »Mort au fascisme
— liberte au' peuple«. Avec la transfoTTnation des unites partiSianes en unites regu-
lieres, le salut se mo'diffla egalement; on introduisait le salut mttLLtadre en usage dans
toutes les armees regulieres.
Coiffure: Les premiers partisians portaient des codiffures heteroclites: eha-
peaux, casqueittes de sport, berets, etc. En avril 1942, ils emprunterent aux partisans
creates un calot a trois pointes qu'ils appelent »triglavka«. La forme de ce calot
se moddfia queilque peu a deux reprises. En ete 1943, une paitroiiffle du Grand Etat-
major fit connaitre une nouvelle coiffure, un calot qu'on appelait »titovka«; il fut
rapidement adopte par des partisaes Slovenes, et un ordre du Grand Etat-miajor date
d'avrdl 1944, I'imposa a tootes les unites de liArmee de Liberation nationale.
Insignes partisans des grades: Ills apparaisserut pour la premiere
fois chez le partisans Slovenes en ete 1942. Tous' les chefs milditadjres et politiques
les pontenit sur la manche gauche au-dessus du coude. Ces linsignes restent en usage
jusqu'au moment ou le Grand Etat-major rend une ondonnance sur les grades d'offi-
cier et de sous-offioier.

Grade d'officier et de sou§-officier et rang des commis-
saires poliitiques: L'ordonnance en question enitre en vigueiuir le leir

mai 1943
et determine les insignes qui se portent sur les deux manches a 10 cm du bas. Un
an plus tard, une autre ordonnance domne aux commissaires politiques le grade
d'officier aivec toutes les prerogatives qu'il comporte. Leurs insignes ne different
que legerement de ceux deš autres officiers: le cadre militaire porte l'etoile au-
dessus du galon, le cadre politique sur le gallon meme. De plus, les. commisskires
portent au revers du blouson un insigne de cordon rouge (triangle pour les grades
inf erieurs, tosange pour les grades superieurs.
Decorations: Le Comite executif du Front de Liberation rendit en juin 1942
un decret instituant les premieres decorations dont les insignes, fort simples mais
executes .avec gou, sortaient d'ateliens clandestins de Ljubljana. Le 15 aou 1942,
le Grand Etat-major dnstitua le decorations suivantes: Ordre du Heros natianal,
Ordre de rEtodle partisane, Ordre du courage, MedaiHe du courage, Ordre de la fra-
temite et de runiite. A 1'automne de 1944 une ordonnance dedda de decemer 1 »In-
signe souvenir de 1941« (MedaMle de la resisitance) a tous ceux qui avaient joue un
role actif dans le mouvement de liberaition depuis 1941.