Pojdi na vsebino

Vzhodni Timor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Demokratična republika Vzhodni Timor
tetunsko Repúblika Demokrátika Timór-Leste
portugalsko República Democrática de Timor-Leste
Zastava Vzhodnega Timorja
Zastava
Grb Vzhodnega Timorja
Grb
Geslo: "Honra, Pátria e Povo"  (portugalsko)
»Čast, domovina in ljudstvo«
Himna: Pátria (portugalsko)
»Očetnjava«
Lega Vzhodnega Timorja
Glavno mestoDili
8°34′S, 125°34′E
Uradni jezikiportugalščina, tetunščina1
Demonim(i)Vzhodnotimorec, Vzhodnotimorka
Vladarepublika
José Ramos-Horta
Xanana Gusmão
Neodvisnost 
 razglašena:
28. november 1975
 priznana:
20. maj 2002
Površina
 skupaj
14.950 km2 (158.)
 voda (%)
zanemarljivo
Prebivalstvo
 ocena 2023
1.355.662 (153.)
 popis 2022
1.341.737
BDP (ocena 2005)
 skupaj (PKM)
6,970 miljarde USD (196.)
 na preb. (PKM)
1490 USD (157.)
HDI (2023)0,634
srednji · 142.
Valutaameriški dolar3 (USD)
Časovni pasUTC +9
Klicna koda670
Internetna domena.tl4
  1. Po ustavi sta kot »delovna jezika« priznana tudi indonezijščina in angleščina.
  2. 7. decembra 1975 je Vzhodni Timor zasedla Indonezija, njeni zadnji vojaki so odšli leta 1999.
  3. Uporabljajo se tudi centavi.
  4. .tp se opušča.

Vzhodni Timor ali uradno Demokratična republika Vzhodni Timor (Timor-Leste: iz malajskega Timor in portugalskega leste, kar oboje pomeni »vzhod«) je otoška država v jugovzhodni Aziji, ki jo sestavljajo vzhodna polovica otoka Timor, bližnja otoka Atauro in Jaco, ter Oecussi-Ambeno, eksklava Vzhodnega Timorja, ki leži na zahodni strani otoka in jo obkroža indonezijski Zahodni Timor. Vzhodni Timor je ena zadnjih držav, ki se je osvobodila kolonializma, in hkrati prva samostojna država, nastala v 21. stoletju.