Gnojilo
Gnojilo je sredstvo, dodano v prst ali neposredno na rastlinska tkiva, s katerim človek umetno dopolnjuje naravne vire mineralnih snovi za rast rastlin, s čimer načrtno povečuje rodovitnost. Med mineralnimi snovmi, ki jih rastline potrebujejo za rast, so predvsem dušik, fosfor in kalij, pa tudi drugi elementi v sledeh.[1]
Ločimo organska in mineralna oz. umetna gnojila. Organska gnojila, kot so hlevski gnoj, kompost, slama ipd., predstavljajo hrano za mikroorganizme v tleh, ki sestavne snovi razgradijo (mineralizirajo), s čimer nastanejo v vodi raztopljeni anorganski ioni, ki jih lahko nato absorbirajo in uporabijo rastline. Mineralna gnojila izdelujemo industrijsko iz rud ali jih sintetiziramo s kemičnimi postopki, predvsem dušik z vezavo dušika iz zraka v amonijak.[1] Pridelovalci gnojijo bodisi ročno, bodisi s strojnimi pripomočki, gnojila so lahko v trdni ali tekoči obliki. Približno 90 % se jih v svetu dodaja v trdni obliki, največ sečnine, diamonijevega fosfata in kalijevega klorida.[2] Ti so na trgu v obliki granul ali praškov. Tekoča mineralna gnojila se hitreje absorbirajo in tehnološko jih je enostavneje razpršiti po veliki površini,[3] lahko se jih tudi doda v vodo za namakanje, čemur pravimo fertigacija.[4]
Večino zgodovine so ljudje gnojili z organskimi snovmi, od iztrebkov in komposta do odpadkov v postopku predelave hrane, kot je krvna moka.[5] V 19. stoletju pa so odkritja Justusa von Liebiga na področju prehrane rastlin vodila do razvoja sintetičnih gnojil.[6] To je bil pomemben preboj v globalnem sistemu pridelave hrane, ki je omogočil intenzifikacijo kmetijstva z mnogo večjim pridelkom.[7] Po drugi svetovni vojni je industrijska produkcija amonijaka na račun procesov za fiksacijo dušika, razvitih v začetku 20. stoletja (predvsem Haber-Boschevega) povzročila skokovit porast uporabe dušikovih gnojil.[8] To je vodilo v znatno povečanje produktivnosti kmetijstva in tvorilo del t. i. zelene revolucije.
Med kvarnimi posledicami množične rabe gnojil so onesnaženje vode[9] in evtrofikacija zaradi izpiranja hranil,[10] emisije ogljika ter drugih snovi v proizvodnem procesu[11] in onesnaženje prsti zaradi akumulacije težkih kovin, ki so prisotne v mineralnih gnojilih.[12] Za omilitev teh posledic se razvijajo različne tehnike trajnostnega kmetijstva.[13]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Ivanič, Martin, ur. (2011). »Bistra«. Slovenika. Zv. A–O. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 355. COBISS 257461504.
- ↑ »About Fertilizers Home Page«. fertilizer.org. International Fertilizer Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2014. Pridobljeno 19. decembra 2017.
- ↑ Dittmar, Heinrich; Drach, Manfred; Vosskamp, Ralf; Trenkel, Martin E.; Gutser, Reinhold; Steffens, Günter (2009). »Fertilizers, 2. Types«. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Weinheim: Wiley-VCH. doi:10.1002/14356007.n10_n01.
- ↑ Gowariker, Vasant; Krishnamurthy, V.N.; Gowariker, Sudha; Dhanorkar, Manik; Paranjape, Kalyani (2009). The Fertilizer Encyclopedia. John Wiley & Sons. doi:10.1002/9780470431771. ISBN 978-0-470-41034-9.
- ↑ Güldner, Dino; Larsen, Laura; Cunfer, Geoff (20. avgust 2021). »Soil fertility transitions in the context of industrialization, 1750–2000«. Social Science History. 45 (Special Issue 4): 785–811. doi:10.1017/ssh.2021.26.
- ↑ Russell, Darrell A.; Williams, Gerald G. (Marec–april 1977). »History of chemical fertilizer development«. Soil Science Society of America Journal. 41 (2): 260–5. doi:10.2136/sssaj1977.03615995004100020020x.
- ↑ Tilman, David; Cassman, Kenneth G.; Matson, Pamela A.; Naylor, Rosamond; Polasky, Stephen (8. avgust 2002). »Agricultural sustainability and intensive production practices«. Nature. 418: 671–7. doi:10.1038/nature01014.
- ↑ »Fritz Haber«. Science History Institute (v angleščini). 1. junij 2016. Pridobljeno 5. decembra 2025.
- ↑ McIsaac, Gregory (2003). »Surface water pollution by nitrogen fertilizers«. V Steward, Bertram A.; Howell, Terry A. (ur.). Encyclopedia of water Science (1st izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. str. 950–955. doi:10.1201/NOE0849396274. ISBN 9781351249829.
- ↑ Harmel, R. Daren; Pampell, Rehanon A.; Leytem, April B.; Smith, D. R.; Haney, Rick L. (1. januar 2018). »Assessing edge-of-field nutrient runoff from agricultural lands in the United States: how clean is clean enough?«. Journal of Soil and Water Conservation (v angleščini). 73 (1): 9–23. doi:10.2489/jswc.73.1.9. Pridobljeno 5. decembra 2025.[mrtva povezava]
- ↑ Brentrup, Frank; Hoxha, Antoine; Christensen, Bjarne (Oktober 2016). »Carbon footprint analysis of mineral fertilizer production in Europe and other world regions«. LCA Food 2016 (v angleščini). Pridobljeno 5. decembra 2025.
- ↑ Zwolak, Aneta; Sarzyńska, Magdalena; Szpyrka, Ewa; Stawarczyk, Kinga (6. julij 2019). »Sources of soil pollution by heavy metals and their accumulation in vegetables: a review«. Water, Air, and Soil Pollution (v angleščini). 230 164. doi:10.1007/s11270-019-4221-y.
- ↑ Muhie, Seid Hussen (december 2022). »Novel approaches and practices to sustainable agriculture«. Journal of Agriculture and Food Research (v angleščini). 10 100446. doi:10.1016/j.jafr.2022.100446.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi gnojilo v Wikimedijini zbirki
