Pojdi na vsebino

Burgas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Burgas

Бургас
Mesto

Zastava
Grb
Burgas se nahaja v Bolgarija
Burgas
Burgas
Geografski položaj v Bolgariji
Koordinati: 42°29′43″N 27°28′18″E / 42.49528°N 27.47167°E / 42.49528; 27.47167
Država Bolgarija
OblastBurgas
ObčinaBurgas
Površina
 • Skupno253,644 km2
Nadm. višina
30 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno189.014
 • Gostota745 preb./km2
Časovni pasUTC+2
 • PoletniUTC+3
Poštna številka
8000
Omrežna skupina(+359) 056
Avtomobilske tabliceA
Spletna stranwww.burgas.bg

Burgas (bolgarsko Бургас) je glavno mesto istoimenske oblasti v jugovzhodni Bolgariji in četrto največje mesto v državi z 189.014 prebivalci[2] (za Sofijo, Plovdivom in Varno).

V bližini Burgasa se nahajata največja naftna rafinerija v jugovzhodni Evropi ter mednarodno letališče, ki je drugo najprometnejše v državi.[3] Mesto ima drugo največje pristanišče v bolgarskih teritorialnih vodah Črnega morja in največje naftno pristanišče v Bolgariji.

Številni naravni rezervati in zavarovana območja, antična in srednjeveška naselja, Črno morje, Strandža ter vsakoletni festivali privabljajo številne turiste. Burgas je v Bolgariji znan kot »mesto ptic in jezer«.[4] Srednjeveški samostan »Sveta Anastazija« na istoimenskem otoku s površino približno 9 dekare v vodah Burgaskega zaliva je ohranjen in dostopen za obisk.[5]

Ime

[uredi | uredi kodo]

Današnje ime mesta izvira iz grške besede Pyrgos, ki pomeni stolp.[6] Po lokalnih izročilih ime izhaja iz rimskega cestnega stebra, tako imenovanega burgusa, ki naj bi stal na območju današnjega pristanišča v Burgasu. Podoben izvor ima tudi ime španskega mesta Burgos.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Kovanec Aleksandra Severa iz Colonia Flavia Pacis Deultensium

Najzgodnejše sledi življenja na tem območju segajo 3000 let v preteklost, v bronasto dobo in zgodnjo železno dobo. Ugodne razmere na rodovitni ravnini ob morju so že od zgodnje antike privabljale prebivalce. Največji pečat so pustili Tračani, ki so območje obogatili s številnimi arheološkimi najdbami (okoli 4. stoletja pr. n. št.). Zgradili so mineralne kopeli Aquae Calidae in trdnjavo Tyrsis.[7] V času Dareja I. je območje postalo del Ahemenidskega cesarstva, preden je bilo ustanovljeno Odriško kraljestvo. Grki iz Apolonije so zgradili tržnico za trgovanje s Tračani na območju današnje mestne četrti Pobeda.

Med vladavino Rimljanov je bil v bližini Burgasa ustanovljen Colonia Flavia Pacis Deultensium (Deultum, Dibaltum ali Develtum) kot vojaška kolonija za veterane, ki jo je leta 70 n. št. ustanovil Vespazijan. Rimljani so to kolonijo zgradili ob glavni cesti Via Pontica. Bila je drugo najpomembnejše mesto v provinca Haemimontus.

Bolgarsko ter bizantinsko srednjeveško obdobje

[uredi | uredi kodo]

V Srednjem veku so na tem območju obstajala pomembna naselja: trdnjava Skafida, Poros, Rusokastron, kopeli Aquae Calidae, ki so jih uporabljali bizantinski, bolgarski in osmanski cesarji; majhna trdnjava, imenovana Pyrgos, je bila zgrajena tam, kjer je danes Burgas, in je bila najverjetneje uporabljena kot opazovalni stolp. Pod Bizantinskim cesarstvom je mesto postalo pomembno obmorsko središče ob Črnem morju.

Leta 1206 je latinski cesar Henrik Flandrijski (glej Četrta križarska vojna) uničil Aquae Calidae, ki je bila takrat znana kot Thermopolis. Kopeli so pozneje obnovili Bizantinci in Bolgari. Poros je bil omenjen v dokumentu Patrijarhata Konstantinopla iz leta 1270. V bližini Porosa je leta 1304 potekala bitka pri Skafidi, ko je bolgarski car Todor Svetoslav premagal Bizantince in zavzel južno obalo Črnega morja.

V 13. stoletju omenja Burgas bizantinski pesnik Manuel Philes v svojih delih kot Burgas. Na začetku 14. stoletja je območje opustošila Katalonska družba.

Osmansko vladavino

[uredi | uredi kodo]

Kot številna okoliška mesta so tudi Burgas v poznem 14. stoletju osvojili Osmani skupaj z ostalo Bolgarijo, nato pa je med Osmanskim medvladjem vrnjen Bizantinskemu cesarstvu in ostal pod Bizantinci vse do padca cesarstva pod Osmane leta 1453. Šele v 17. stoletju je na današnjem območju mesta nastalo naselje, preimenovano v Ahelo-Pirgas. Kasneje je mesto spet dobilo ime Burgas in je imelo le okoli 3.000 prebivalcev. V začetku 19. stoletja je bil Burgas depopuliran zaradi napadov krdžalskih roparjev.

Od Osvoboditve do leta 1945

[uredi | uredi kodo]
Aleksandrovska ulica leta 1906

Pred vključitvijo v Kneževino Bolgarijo leta 1885 je bil Burgas središče okraja v Vzhodni Rumeliji. Od poznega 19. stoletja je Burgas postal pomembno gospodarsko in industrijsko središče. Prvi razvojni načrt mesta je bil sprejet leta 1891, kar je spremenilo razporeditev in videz mesta, predvsem z gradnjo novih javnih stavb. Leta 1888 je bila ustanovljena mestna knjižnica, leta 1891 je bil urejen Morski park, leta 1897 pa zgrajena Katedrala svetih bratov Cirila in Metoda.

Odprtje železniške proge do Plovdiva 27. maja 1890 in pristanišča z globoko vodo leta 1903 sta bila pomembna mejnika tega razcveta in sta pripeljala do hitre industrializacije mesta. Leta 1900 so bile mineralne vrelce ob antičnih Aquae Calidae vključene v mestno območje. Leta 1903 je bila odprta nova stavba centralne železniške postaje.

Komunizem

[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno so 9. septembra 1944 mesto zasedle enote Rdeče armade, kmalu pa tudi celotno državo. V naslednjih ljudskih sodiščih so bili obsojeni predvsem člani premožnejših družin intelektualcev in člani odvetniške zbornice.

Po prevzemu oblasti s strani komunistov leta 1945 so bile zaprte Nemška in Italijanska šola ter Ljudska univerza, več kot 160 tovarn in podjetij, trgovine, kopeli in druga zasebna lastnina pa so bile nacionalizirane.

Teroriste Gibanja 2. junija, Tilla Meyerja, Gabriele Rollnik, Gudrun Stürmer in Angeliko Goder, so 21. junija 1978 v Burgasu aretirali predstavniki Zahodne Nemčije in jih nato odpeljali v Zvezno republiko Nemčijo.[8]

Po letu 1990

[uredi | uredi kodo]

Eksplozija avtobusa leta 2012

[uredi | uredi kodo]

18. julija 2012 je samomorilski napadalec izvedel teroristični napad na avtobus s potniki, ki je prevažal izraelske turiste na letališču v Burgasu. Avtobus je prevažal 42 Izraelcev, večinoma mladih, od letališča do hotelov po prihodu z leta iz Tel Aviva. Eksplozija je ubila bolgarskega voznika avtobusa in pet Izraelcev.[9][10]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v vzhodnem delu Burgaske nižine, ki se razprostira vzhodno od Zgornjetraške nižine. Burgas, ki je umeščen na najbolj zahodno točko Črnega morja, je dal ime istoimenskemu zalivu, ki je največji in najbolj vkopan zaliv ob bolgarski obali Črnega morja. Mesto obdajajo tri jezera – Burgasko, Atanasovsko in Mandrensko.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Podnebje v Burgasu in njegovi okolici je opredeljeno kot vlažno subtropsko, z izrazitimi morskimi in celinskimi vplivi.

Povprečna temperatura zraka poleti v juliju doseže 22,7 °C, najvišje dnevne temperature nad 20 °C pa se lahko pojavljajo tudi do novembra. Povprečno mesečno število sončnih ur v juliju doseže 328,6. Pozimi je celinski vpliv bolj izrazit, vendar so zime v primerjavi z notranjostjo države precej mile in z malo snega. Povprečna temperatura zraka pozimi v januarju pade na 2,1 °C. Povprečna letna temperatura zraka znaša 12,3 °C.

Demografija

[uredi | uredi kodo]

V prvem desetletju po osvoboditvi Bolgarije je imel Burgas v 1880-ih okoli 6.000 prebivalcev. Od takrat se je število prebivalcev povečevalo iz desetletja v desetletje. Decembra 2024 je število prebivalcev mesta znašalo 189.014.[2]

Znane osebnosti

[uredi | uredi kodo]

V Burgasu se je rodilo veliko znanih oseb, povezanih z gledališčem, poezijo in filmom. Nekaj med njimi:

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Burgas je pobraten z naslednjimi mesti:[11]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Население по градове и пол | Национален статистически институт«. www.nsi.bg (v bolgarščini).{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  2. 1 2 »Население и демографски прогнози«. НСИ - Национален статистически институт (v bolgarščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.
  3. ↑ Development, Smart Web, KAK. »Летище Бургас става още по-гостоприемно за товарни полети. А за пътнически?«. Флагман.Бг - новини за политика, обществен и икономически живот, новини бг (v bolgarščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.
  4. ↑ »Бургас – градът на езерата и птиците«. lagoon.biodiversity.bg (v bolgarščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.
  5. ↑ »Go To Burgas«. www.gotoburgas.com. Pridobljeno 18. decembra 2025.
  6. ↑ »Наименованията на Бургас през вековете«. Издателство “Либра Скорп” (v bolgarščini). 4. avgust 2014. Pridobljeno 18. decembra 2025.
  7. ↑ »History Burgas History of Burgas«. www.inyourpocket.com (v angleščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.
  8. ↑ Eckhart Dietrich: Angriffe auf den Rechtsstaat: die Baader/Meinhof-Bande, die Bewegung 2. Juni, die Revolutionären Zellen und die Stasi im Operationsgebiet Westberlin (aus Originalurteilen mit Erklärungen und Anmerkungen), 2009, p. 84
  9. ↑ Khoury, Jack. »Israel names five victims of Bulgaria terror attack«. Haaretz.com (v angleščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.
  10. ↑ »Europol supports investigation into terrorist attack at Burgas airport, Bulgaria – The Hague, the Netherlands«. Europol (v angleščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.
  11. ↑ »Побратимени градове | Община Бургас«. Община Бургас (v bolgarščini). Pridobljeno 18. decembra 2025.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Burgas&oldid=6558672«