Bretwalda

Bretwalda je staroangleška beseda, ki pomeni "vladar Britanije". Beseda je bila prvič zapisana v Anglosaški kroniki iz poznega 9. stoletja v vnosu za leto 829. Naslov se je od 5. stoletja podeljeval nekaterim vladarjem anglosaških kraljestev, ki so dosegli prevlado nad nekaterimi ali vsemi drugimi anglosaškimi kraljestvi.

Od sredine 7. stoletja do začetka 9. stoletja so bili na splošno najmočnejši anglosaški kralji vladarji Mercije, vendar jim Kronika, ki je bila do Mercije pristrana, naziva bretwalda ni pripisala. Valižanski letopisi so vse do smrti Osreda I. Northumbrijskega leta 716 za kralje Sasov priznavali kralje Northumbrije.

Bretwalde

Anglosaška kronika v vnosu za leto 827, ki so ga zgodovinarji popravili na 829, je zabeleženo, da je wesseški kralj Egbert osvojil Mercijo, s čimer je postal kralj vse Anglije južno od Humberja. Egbert je opisan kot osmi bretwalda, vladar Britanije. Na seznamu so naslednji bretwalde:^[2]

Elle, kralj Južnih Sasov
Kevlin, kralj Zahodnih Sasov
Etelberht, kralj ljudstev Kenta
Redvald, kralj Vzhodnih Anglov
Edvin, kralj ljudstev Northumbrije
Osvald, Edvinov naslednik
Osviu, Osvaldov brat
Egbert, kralj Zahodnih Sasov

Seznam je vzet iz seznama v Bedejevi Cerkveni zgodovini angleškega ljudstva, dokončani leta 731. Na seznamu je sedem kraljev, ki so vladali južnim kraljestvom, katerim je dodan Ekbert.^[3]^[4]

Etimologija

Prvi zlog izraza 'bretwalda' se lahko nanaša na Britanca ali Britanijo. Drugi element naj bi pomenil 'vladar' ali 'suveren'. Ena od razlag bi se lahko glasila tudi 'suveren Britanije'.^[5]^[6]

Beseda 'bretwalda' bi lahko bila tudi zloženka iz staroangleškega pridevnika 'brytten' ('širok') ali iz glagola 'breotan', ki pomeni 'razbiti' ali 'razpršiti'.^[7] Ta element se najde tudi v izrazih 'bryten rice' ('kraljestvo'), 'bryten-grund' ('prostranstvo') in 'bryten cyning' ('kralj, čigar oblast je bila široko razširjena').^[8]

Slednjo etimologijo je prvi predlagal John Mitchell Kemble,^[9] ki je namignil, da "se v šestih rokopisih, v katerih se pojavlja ta odlomek, bretwalda pojavi samo v enem. V preostalih petih je v štirih izraz Bryten-walda ali -wealda, v enem pa Breten-anweald",^[9] kar Kemble prevaja kot 'vladar vseh teh otokov'. 'Bryten' da je pogosta predpona besedam, ki pomenijo 'široka ali splošna razpršenost', in da je podobnost z besedo 'bretwealh' ('Britanec') zgolj naključna.^[9]

Nadvladje

V anglosaškem obdobju je obstajala kompleksna hierarhija nadrejenosti in podrejenosti. Takšne odnose je vzpostavljal kralj s podeljevanjem zemlje v drugem kraljestvu. Če je bilo drugo kraljestvo precej veliko, kot na primer takrat, ko je Mercija prevladovala nad Vzhodnimi Angli, so bili odnosi bolj enakopravni kot na primer takrat, ko je Mercija prevladovala nad sorazmerno majhnim kraljestvom Hwicce. Mercija je bila verjetno najmočnejše anglosaško kraljestvo večji del poznega 7. do 8. stoletja, vendar mercijskih kraljev na obeh glavnih "seznamih" ni. Za Bedo Častitljivega je bila Mercija tradicionalni sovražnik njegove rodne Northumbrije in imela močne kralje, kot je bil poganski Penda, ki je zaviral pokristjanjevane Anglosasov. Beda je Pendo v svojih seznamih izpuščal, čeprav je imel Penda očitno precejšnjo moč. Podobno so drugi močni mercijski kralji, kot je bil Offa, izpuščeni tudi v zahodnosaški Anglosaški kroniki, ki je poskušala dokazati legitimnost svojih kraljev za prevlado nad drugimi anglosaškimi ljudstvi.

Sklici

↑ O'Brien O'Keeffe, Katherine, ur. (2001). The Anglo-Saxon Chronicle, A Collaborative Edition, 5, MS C. Cambridge: D. S. Brewer. str. 53. ISBN 978-0-85991-491-8.
↑ Whitelock, Dorothy, ur. (1979). English Historical Documents, Volume 1, c. 500–1042 (2nd izd.). London, UK: Routledge. str. 186. ISBN 978-0-415-14366-0.
↑ Bede (1994). McClure, Judith; Collins, Roger (ur.). The Ecclesiastical History of the English People. Oxford, UK: Oxford University Press. str. 77–78. ISBN 978-0-19-953723-5.
↑ Keynes, Simon (2014). »Bretwalda or Brytenwlda«. V Lapidge, Michael; Blair, John; Keynes, Simon; Scragg, Donald (ur.). The Wiley Blackwell Encyclopedia of Anglo-Saxon England (2nd izd.). Chichester, West Sussex: Wiley Blackwell. str. 76–77. ISBN 978-0-470-65632-7.
↑ Webster, »Kingly titles«, Online dictionary, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2008, pridobljeno 16. septembra 2009.
↑ Dunham, Samuel Astley (1834), Europe During the Middle Ages, Books.
↑ St Clair Feilden, H. (2009), A Short Constitutional History of England, BiblioBazaar, str. 33, ISBN 978-1-103-28759-8.
↑ Kendall, Calvin B.; Wells, Peter S. (1992), Voyage to the Other World: The Legacy of Sutton Hoo, University of Minnesota Press, str. 111, ISBN 978-0-8166-2024-1
1 2 3 Kemble, John Mitchell (1876). The Saxons in England: A History of the English Commonwealth till the Period of the Norman Conquest. Zv. II. London: Bernard Quaritch. str. 19–21.

Vira

Fanning, Steven. "Bede, Imperium, and the Bretwaldas." Speculum 66 (1991): 1–26.
Wormald, Patrick. "Bede, the Bretwaldas and the Origins of the Gens Anglorum". V Ideal and Reality in Frankish and Anglo-Saxon Society, ur. P. Wormald et al. Oxford, 1983. str. 99–129.

Dodatno branje

Charles-Edwards, T. M. "The continuation of Bede, s.a. 750. High-kings, kings of Tara and Bretwaldas." In Seanchas. Studies in early and medieval Irish archaeology, history and literature in honour of Francis J. Byrne, ed. Alfred P. Smyth. Dublin: Four Courts, 2000. str. 137–145.
Dumville, David "The Terminology of Overkingship in Early Anglo-Saxon England." In The Anglo-Saxons from the Migration period to the Eighth Century. An Ethnographic Perspective, ur. J. Hines (1997): 345–365
Keynes, Simon. "Bretwalda." V The Blackwell Encyclopaedia of Anglo-Saxon England, ur. Michael Lapidge et al. Oxford, 1999.
Kirby, D. P. The Making of Early England. London, 1967.
Wormald, Patrick. "Bede, Beowulf and the conversion of the Anglo-Saxon aristocracy." In Bede and Anglo-Saxon England. Papers in honour of the 1300th anniversary of the birth of Bede, ed. R. T. Farrell. BAR, British series 46. 1978. str. 32–95.
Yorke, Barbara. "The vocabulary of Anglo-Saxon overlordship." Anglo-Saxon Studies in Archaeology and History 2 (1981): 171–200.

[1] O'Brien O'Keeffe, Katherine, ur. (2001). The Anglo-Saxon Chronicle, A Collaborative Edition, 5, MS C. Cambridge: D. S. Brewer. str. 53. ISBN 978-0-85991-491-8.

[2] Whitelock, Dorothy, ur. (1979). English Historical Documents, Volume 1, c. 500–1042 (2nd izd.). London, UK: Routledge. str. 186. ISBN 978-0-415-14366-0.

[3] Bede (1994). McClure, Judith; Collins, Roger (ur.). The Ecclesiastical History of the English People. Oxford, UK: Oxford University Press. str. 77–78. ISBN 978-0-19-953723-5.

[Keynes-4] Keynes, Simon (2014). »Bretwalda or Brytenwlda«. V Lapidge, Michael; Blair, John; Keynes, Simon; Scragg, Donald (ur.). The Wiley Blackwell Encyclopedia of Anglo-Saxon England (2nd izd.). Chichester, West Sussex: Wiley Blackwell. str. 76–77. ISBN 978-0-470-65632-7.

[5] Webster, »Kingly titles«, Online dictionary, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. maja 2008, pridobljeno 16. septembra 2009.

[6] Dunham, Samuel Astley (1834), Europe During the Middle Ages, Books.

[7] St Clair Feilden, H. (2009), A Short Constitutional History of England, BiblioBazaar, str. 33, ISBN 978-1-103-28759-8.

[8] Kendall, Calvin B.; Wells, Peter S. (1992), Voyage to the Other World: The Legacy of Sutton Hoo, University of Minnesota Press, str. 111, ISBN 978-0-8166-2024-1

[kemble-9] 1 2 3 Kemble, John Mitchell (1876). The Saxons in England: A History of the English Commonwealth till the Period of the Norman Conquest. Zv. II. London: Bernard Quaritch. str. 19–21.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]