Pojdi na vsebino

Bangkok

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bangkok

กรุงเทพมหานคร
(Krung Thep Maha Nakhon)
mesto
Od zgoraj, od leve proti desni: poslovno okrožje Silom–Sathon, Wat Benchamabophit, Velika palača, Velika gugalnica, Spomenik demokracije in Wat Arun
Od zgoraj, od leve proti desni: poslovno okrožje Silom–Sathon, Wat Benchamabophit, Velika palača, Velika gugalnica, Spomenik demokracije in Wat Arun
Zastava Bangkok
Zastava		Uradni pečat Bangkok
Pečat
lega mestnega območja na Tajskem
lega mestnega območja na Tajskem
Koordinati: 13°45′N 100°28′E / 13.750°N 100.467°E / 13.750; 100.467[1]
država Tajska
prvič poseljenook. 15. stol.
ustanovljeno kot glavno mesto21. april 1782
današnji administrativni okvir13. december 1972
Ustanoviteljkralj Rama I.
upravaMestna uprava Bangkoka
Upravljanje
 • VrstaPosebno administrativno območje
 • guvernerChadchart Sittipunt
Površina
 • mesto1.568,737 km2
 • Metropolitansko obm.7.761,6 km2
Nadm. višina1,5 m
Prebivalstvo
 (popis 2010)[4]
 • mesto8.280.925
 • Ocena 
({{{pop_est_as_of}}})
9.034.000
 • Gostota5.300 preb./km2
 • Metropolitansko obm.
14.565.547
 • Metropolitanska gostota1.900 preb./km2
DemonimBangkokšan
GDP
 • SkupajTHB 6,143 trillion
(US$176 mrd) (2023)
 • Per capitaTHB 675.979
(US$19.448) (2023)
Časovni pasUTC+7 (Tajska)
Poštna številka
10###
Omrežna skupina02
Koda ISO 3166TH-10
Spletna stranmain.bangkok.go.th

Bangkok (tajsko 'Krung Thep Maha Nakhon' (IPA: [kruŋtʰeːp mahaːnakʰɔn], กรุงเทพมหานครⓘ) ali na kratko Krung Thep (กรุงเทพฯⓘ) je s svojimi ocenjenimi 10 milijoni prebivalcev leta 2024 glavno mesto in največje mesto Tajske. Mesto leži ob bregovih reke Chao Phraya blizu Tajskega zaliva. Po ocenah iz leta 2021 živi v okoliški metropolitanski regiji Bangkok več kot 17,4 milijona ljudi (25 % prebivalstva Tajske), zaradi česar je Bangkok megamesto in izjemno primatno mesto, ki po velikosti in pomenu za nacionalno gospodarstvo zasenči druga tajska urbana središča.

Korenine Bangkoka segajo v majhno trgovsko postojanko v obdobju Ayutthaya v 15. stoletju, ki je sčasoma zrasla in postala lokacija dveh prestolnic, Thonburi leta 1767 in Rattanakosin leta 1782. Bangkok je bil v središču modernizacije Siama konec 19. stoletja, ko se je država soočala s pritiski Zahoda. Mesto je bilo v središču političnih bojev v državi skozi vse 20. stoletje, ko je Siam – kasneje preimenovan v Tajsko – odpravil absolutno monarhijo, sprejel ustavno vladavino in doživel številne državne udare in več uporov. Mesto, ki je bilo leta 1972 vključeno kot posebno upravno območje pod okriljem metropolitanske uprave Bangkoka, je v 1960-ih in 1980-ih hitro raslo in ima zdaj pomemben vpliv na tajsko politiko, gospodarstvo, izobraževanje, medije in sodobno družbo.

Azijski investicijski razcvet v 1980-ih in 1990-ih je številne multinacionalke spodbudil, da so svoje regionalne sedeže namestile v Bangkok. Mesto je zdaj regionalna sila na področju financ, poslovanja in pop kulture. Je mednarodno središče za promet in zdravstvo ter se je razvilo v središče umetnosti, mode in zabave. Mesto je znano po svojem uličnem življenju in kulturnih znamenitostih, pa tudi po rdečih okrožjih. Velika palača in budistični templji, vključno z Wat Arun in Wat Pho, izstopajo iz množice drugih turističnih znamenitosti, kot je nočno življenje na ulici Khaosan Road in Patpong. Bangkok je med najboljšimi svetovnimi turističnimi destinacijami in je bil na več mednarodnih lestvicah imenovan za najbolj obiskano mesto na svetu.[6]

Hitra rast Bangkoka, skupaj z malo urbanističnega načrtovanja, je povzročila naključno mestno podobo in neustrezno infrastrukturo. Kljub obsežnemu omrežju hitrih cest sta neustrezno cestno omrežje in znatna uporaba zasebnih avtomobilov privedla do kroničnih in hudih prometnih zastojev, ki so v 1990-ih povzročili hudo onesnaženje zraka. Mesto se je od takrat v poskusu rešitve problema obrnilo na javni prevoz, saj upravlja 10 mestnih železniških linij in gradi druge vrste javnega prevoza; vendar zastoji ostajajo prevladujoča težava.

Ime

[uredi | uredi kodo]

Celotno svečano ime mesta, ki mu ga je nadel kralj Buda Jodfa Čulaloke in ga je poznejel spremenil kralj Mongkut, je Krungthep Mahanakhon Amonrattanakosin Mahintharayutthaya Mahadilokphop Noppharatratchathani Burirom-udomratchaniwet Mahasathan Amonphiman Awatansathit Sakkathattiya Witsanu Kamprasit (กรุงเทพมหานคร อมรรัตนโกสินทร์ มหินทรายุธยามหาดิลกภพ นพรัตน์ราชธานี บุรีรมย์อุดมราชนิเวศน์มหาสถาน อมรพิมานอวตารสถิต สักกะทัตติยะวิษณุกรรมประสิทธิ์, poslušajⓘ). To svečano ime sestavljajo besede iz dveh starodavnih indijskih jezikov, palija in sanskrta. Prevedemo ga lahko kot »Mesto angelov, veliko mesto, mesto večni dragulj, nepremagljivo mesto boga Indre, velika prestolnica sveta, obdarjena z devetimi dragocenimi dragulji, srečno mesto, obogateno z velikansko kraljevo palačo, podobno nebesnemu prebivališču, kjer vlada znova utelešeni bog, mesto, ki ga je podaril Indra in zgradil Višnukam.«

Otroci se v šolah učijo polno ime, vendar jih le malo lahko razloži pomen imena, ker so nekatere besede zelo zastarele. Večina Tajcev, ki si lahko zapomni to ime, ga pozna preko popularne pesmi. To je tudi najdaljše ime med glavnimi mesti po svetu.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Bangkoka s konca 17. stoletja, kot ga je narisal francoski diplomat Simon de la Loubère

Zgodovina Bangkoka sega vsaj v začetek 15. stoletja, ko je bil vas na zahodnem bregu reke Chao Phraya pod oblastjo Ayutthaye.[7] Zaradi svoje strateške lege v bližini ustja reke je mesto postopoma pridobivalo na pomenu. Bangkok je sprva služil kot carinska postojanka z utrdbami na obeh straneh reke in je bil leta 1688 prizorišče obleganja, v katerem so bili Francozi izgnani iz Siama. Po padcu Ayutthaye pod Burmanci leta 1767 je novokronani kralj Taksin v mestu ustanovil svojo prestolnico, ki je postalo temelj kraljestva Thonburi. Leta 1782 je kralj Phutthayotfa Chulalok (Rama I.) nasledil Taksina in preselil prestolnico na vzhodni breg otoka Rattanakosin ter tako ustanovil kraljestvo Rattanakosin. Mestni steber je bil postavljen 21. aprila 1782, kar velja za datum ustanovitve Bangkoka kot prestolnice.[8]

Bangkoško gospodarstvo se je postopoma širilo z mednarodno trgovino, najprej s Kitajsko, nato pa z zahodnimi trgovci, ki so se vrnili v začetku do sredine 19. stoletja. Kot prestolnica je bil Bangkok središče modernizacije Siama, saj se je konec 19. stoletja soočal s pritiskom zahodnih sil. Vladavini kraljev Mongkuta (Rama IV., vladal 1851–68) in Chulalongkorna (Rama V., vladal 1868–1910) sta v mestu uvedli parni stroj, tiskarski stroj, železniški promet in komunalno infrastrukturo ter formalno izobraževanje in zdravstvo. Bangkok je postal središče bojev za oblast med vojaško in politično elito, ko je država leta 1932 odpravila absolutno monarhijo.

Grafika mesta z veleposlaništva britanskega diplomata Johna Crawfurda leta 1828

Ko se je Tajska v drugi svetovni vojni zavezala Japonski, je bil Bangkok tarča zavezniškega bombardiranja, vendar je v povojnem obdobju zaradi ameriške pomoči in naložb, ki jih je sponzorirala vlada, hitro rasel. Vloga Bangkoka kot ameriške vojaške destinacije za počitek in razvajanje je spodbudila njegovo turistično industrijo in ga trdno uveljavila kot destinacijo za seks turizem. Nesorazmeren urbani razvoj je privedel do vse večjih dohodkovnih neenakosti in migracij s podeželja v Bangkok; njegovo prebivalstvo se je v 1960-ih povečalo z 1,8 milijona na 3 milijone.[9]

Po umiku ZDA iz Vietnama leta 1973 so japonska podjetja prevzela vodilno vlogo pri naložbah, širitev izvozno usmerjene proizvodnje pa je privedla do rasti finančnega trga v Bangkoku. Hitra rast mesta se je nadaljevala v 1980-ih in zgodnjih 1990-ih, dokler je ni ustavila azijska finančna kriza leta 1997. Do takrat se je pojavilo veliko javnih in družbenih vprašanj, med njimi obremenitev infrastrukture, ki se je odražala v razvpitih prometnih zastojih mesta. Vloga Bangkoka kot političnega prizorišča države se še naprej kaže v nizu ljudskih protestov, od študentskih uporov leta 1973 in 1976, protivojaških demonstracij leta 1992 in pogostih uličnih protestov od leta 2006, vključno s tistimi, ki so jih organizirale skupine, ki so nasprotovale in podpirale nekdanjega premierja Thaksina Shinawatro od leta 2006 do 2013, ter obnovljeno študentsko gibanje leta 2020.[10]

Upravo mesta je prvič formaliziral kralj Chulalongkorn leta 1906 z ustanovitvijo Monthon Krung Thep Phra Maha Nakhon (มณฑลกรุงเทพพระมหานคร) kot nacionalne podrazdelitve. Leta 1915 je bil monthon razdeljen na več provinc, katerih upravne meje so se od takrat še naprej spreminjale. Mesto v sedanji obliki je bilo ustanovljeno leta 1972 z ustanovitvijo Bangkok Metropolitanske uprave (BMA) po združitvi province Phra Nakhon na vzhodnem bregu Chao Phraye in province Thonburi na zahodu v prejšnjem letu.

Panorama Bangkoka z vrha templja Wat Arun leta 1865. Na levi strani je Velika palača

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Administracijo mesta sestavljata guverner in mestni svet. Upravno Bangkok ni del nobene od tajskih provinc in je torej enakovreden provincam, vendar ima poseben status - za razliko od ostalih provinc je guverner voljen neposredno, z ločenimi volitvami pa okrožja volijo tudi svoje predstavnike v mestnem svetu. Območje Bangkoka je razdeljeno na 50 okrožij (khet), ki se nadalje delijo na skupno 180 podokrožij (khwaeng kar je enakovredno tambon), po potrebi pa okrožja tudi združujejo v cone.

Kot glavno mesto Tajske je Bangkok sedež vseh vej nacionalne vlade. V mestu so vladna hiša, parlament ter vrhovno, upravno in ustavno sodišče. V Bangkoku sta Velika palača in palača Dusit, ki sta uradna oziroma dejanska rezidenca kralja. Večina vladnih ministrstev ima prav tako sedež in pisarne v prestolnici.

V preteklih desetletjih urbanistično načrtovanje mestnih oblasti ni dohajalo eksplozivne rasti mesta, kar se odraža v pogostih težavah z infrastrukturo, predvsem prometno.[11]

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Mesto Bangkok je poudarjeno na tej satelitski sliki spodnje delte Chao Phraya. Pozidano urbano območje se razteza proti severu in jugu v provinci Nonthaburi in Samut Prakan.

Bangkok pokriva površino 1.568,7 km2, kar ga uvršča na 69. mesto med ostalimi 76 provincami na Tajskem. Od tega približno 700 km2 tvori pozidano urbano območje. Po površini se uvršča na 73. mesto na svetu.[12] Širjenje mesta sega v dele šestih drugih provinc, na katere meji in sicer v smeri urinega kazalca od severozahoda: Nonthaburi, Pathum Thani, Chachoengsao, Samut Prakan, Samut Sakhon in Nakhon Pathom. Razen Chachoengsaa te province skupaj z Bangkokom tvorijo širšo metropolitansko regijo Bangkok.

Topografija

[uredi | uredi kodo]

Bangkok leži v delti reke Chao Phraya v osrednji tajski ravnini. Reka vijuga skozi mesto v južni smeri in se izliva v Tajski zaliv približno 25 km južno od središča mesta. Območje je ravno in nizko, s povprečno nadmorsko višino 1,5 m. Večina območja je bila prvotno močvirje, ki je bilo postopoma izsušeno in namakano za kmetijstvo z gradnjo kanalov (khlong), ki je potekala od 16. do 19. stoletja. Tok reke skozi Bangkok je bil spremenjen z gradnjo več bližnjic.

Glavni kanali Bangkoka so prikazani na tem zemljevidu, ki podrobno opisuje prvotni tok reke in njene bližnjice

Mestno omrežje vodnih poti je služilo kot glavno prevozno sredstvo do konca 19. stoletja, ko so začeli graditi sodobne ceste. Do takrat je večina ljudi živela blizu vode ali ob njej, zaradi česar je bilo mesto v 19. stoletju znano kot "Benetke vzhoda". Mnogi od teh kanalov so bili od takrat zasuti ali tlakovani, drugi pa še vedno prečkajo mesto in služijo kot glavni drenažni kanali in prometne poti. Večina kanalov je zdaj močno onesnažena, čeprav se je BMA zavezala k čiščenju in obdelavi več kanalov.[13]

Geologija območja Bangkoka je značilna po zgornji plasti mehke morske gline, znane kot bangoška glina, ki je v povprečju debela 15 m in prekriva vodonosni sistem, sestavljen iz osmih znanih enot. Ta značilnost je prispevala k učinkom posedanja, ki ga je povzročilo obsežno črpanje podtalnice. Pogrezanje, ki so ga prvič odkrili v 1970-ih, je kmalu postalo kritičen problem in je leta 1981 doseglo 120 mm na leto. Ukrepi za upravljanje podtalnice in blaženje so od takrat zmanjšali resnost razmer, stopnja posedanja pa se je v začetku 2000-ih zmanjšala na 10 do 30 mm na leto, čeprav so deli mesta zdaj 1 m pod morsko gladino.[14]

Pogrezanje je povzročilo povečano tveganje poplav, saj je Bangkok zaradi nizke nadmorske višine in neustrezne drenažne infrastrukture že tako nagnjen k poplavam, kar pogosto poslabšajo blokade zaradi onesnaženja z odpadki (zlasti plastičnimi odpadki).[15] Mesto se zdaj zanaša na protipoplavne zapore in povečuje drenažo iz kanalov s črpanjem in gradnjo drenažnih predorov, vendar so deli Bangkoka in njegovih predmestij še vedno redno poplavljeni. Močni nalivi, ki povzročajo preobremenitev mestnega odtoka, in odtok iz gorvodnih območij so glavna sprožilna dejavnika. Hude poplave, ki so prizadele večji del mesta, so se zgodile v letih 1995 in 2011. Leta 2011 je bila poplavljena večina severnih, vzhodnih in zahodnih okrožij Bangkoka, ponekod več kot dva meseca.

Zaradi geologije Bangkoka so visoke stavbe ranljive tudi za močne potrese od daleč, čeprav niso na seizmično aktivnem območju, saj ima plast gline ojačevalni učinek na dolgotrajno gibanje tal, kar se običajno ujema z resonančno frekvenco visokih stavb. Stanovalci nebotičnikov v Bangkoku so pogosto čutili posledice potresov z žarišči na stotine kilometrov stran na severu Tajske in v Mjanmaru. Seizmični vidiki so bili v gradbeni predpis dodani šele leta 2007, zaradi česar so starejše stavbe še posebej ogrožene.[16]

Gostota prebivalstva Bangkoka in obalna območja z nizko nadmorsko višino. Bangkok je še posebej ranljiv za dvig morske gladine.

Zaradi obalne lege je Bangkok še posebej ranljiv za dvig morske gladine zaradi globalnega segrevanja in podnebnih sprememb. Študija OECD je ocenila, da bi lahko bilo do leta 2070 obalnim poplavam izpostavljenih 5,138 milijona ljudi v Bangkoku, kar je sedma najvišja številka med pristaniškimi mesti na svetu.[17]:8 Obstajajo strahovi, da bi lahko bilo mesto do leta 2030 potopljeno. Študija, objavljena oktobra 2019 v reviji Nature Communications, je popravila prejšnje modele obalnih nadmorskih višin in ugotovila, da se do 12 milijonov Tajcev – večinoma na širšem metropolitanskem območju Bangkoka – sooča z možnostjo letnih poplav. To še poslabšuje obalna erozija, ki je problem na obalnem območju zaliva, katerega majhen del leži v okrožju Bang Khun Thian v Bangkoku. Na obali so obstajali plimski ravni ekosistemi; vendar so bili mnogi obnovljeni za kmetijstvo, ribogojstvo in soline.[18]

Najbližje gorovje Bangkoku je masiv Khao Khiao, približno 40 km jugovzhodno od mesta. Phu Khao Thong, edini hrib v metropolitanskem območju, izvira iz zelo velikega Chedija, ki ga je kralj Rama III (1787–1851) zgradil v Wat Saketu. Chedi se je med gradnjo zrušil, ker mehka tla niso mogla prenesti njegove teže. V naslednjih nekaj desetletjih je zapuščena stavba iz blata in opeke dobila obliko naravnega hriba in se zarasla s plevelom. Domačini so ga imenovali phu khao (ภูเขา), kot da bi bil naravni pojav.[19] V 1940-ih so bili dodani obdajajoči betonski zidovi, da bi preprečili erozijo hriba.

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Kot večina Tajske ima tudi Bangkok tropsko savansko podnebje (Aw) po Köppnovi podnebni klasifikaciji in je pod vplivom azijskega monsunskega sistema. Mesto ima tri letne čase: vroče, deževno in hladno, čeprav so temperature precej visoke vse leto, od povprečne najnižje 23,2 °C v decembru do povprečne najvišje 35,7 °C v aprilu. Povprečna letna temperatura je 28,9 °C. Deževno obdobje se začne s prihodom jugozahodnega monsuna okoli sredine maja. September je najbolj moker mesec s povprečno količino padavin 335,9 milimetra. Deževna sezona traja do oktobra, ko do februarja prevzame suh in hladen severovzhodni monsun. Vroča sezona je običajno suha, vendar se občasno pojavijo tudi poletne nevihte. Površinska magnituda mestnega toplotnega otoka Bangkoka je bila izmerjena pri 2,5 °C podnevi in ​​8,0 °C ponoči. Najvišja zabeležena temperatura v metropoli Bangkok je bila 41,0 °C 7. maja 2023,[20] najnižja zabeležena temperatura pa je bila 9,9 °C januarja 1955.[21]

Mestna krajina

[uredi | uredi kodo]
Pogled na reko Chao Phraya proti jugu iz Bang Raka, 2017

Bangkoška okrožja pogosto ne predstavljajo natančno funkcionalnih delitev sosesk ali rabe zemljišč. Čeprav urbanistične politike segajo v leto 1960, ko je bil sprejet načrt Litchfield, ki je določil strategije za rabo zemljišč, promet in splošne izboljšave infrastrukture, so bili predpisi o prostorskem načrtovanju v celoti izvedeni šele leta 1992. Posledično je mesto skozi svojo hitro širitev organsko raslo, tako horizontalno, ko so se pasovne gradnje raztezale vzdolž novozgrajenih cest, kot vertikalno, z naraščajočim številom visokih stavb in nebotičnikov, ki so se gradili na komercialnih območjih.

Mesto je iz prvotnega središča ob reki zraslo v razprostirajočo se metropolo, obdano s pasovi primestnih stanovanjskih stavb, ki se raztezajo proti severu in jugu v sosednje province. Gosto naseljena in rastoča mesta Nonthaburi, Pak Kret, Rangsit in Samut Prakan so danes dejansko predmestja Bangkoka. Kljub temu velika kmetijska območja ostajajo znotraj mesta na njegovem vzhodnem in zahodnem obrobju, znotraj mestnih meja pa je majhno število gozdnih površin: 3887 rai (6,2 km2), kar predstavlja 0,4 odstotka mestne površine. Raba zemljišč v mestu je 23 odstotkov stanovanjske rabe, 24 odstotkov kmetijstva in 30 odstotkov trgovine, industrije in vlade. Oddelek za urbanistično načrtovanje (CPD) BMA je odgovoren za načrtovanje in oblikovanje nadaljnjega razvoja. Posodobitve glavnega načrta je objavil leta 1999 in 2006, tretja revizija pa je v javni obravnavi leta 2012.[22]

Kraljevi trg v okrožju Dusit je bil navdihnjen z obiski kralja Chulalongkorna v Evropi

Zgodovinsko središče Bangkoka ostaja otok Rattanakosin v okrožju Phra Nakhon. Tu stojita Velika palača in mestni steber, glavna simbola ustanovitve mesta, pa tudi pomembni budistični templji. Phra Nakhon je skupaj s sosednjima okrožjema Pom Prap Sattru Phai in Samphanthawong konec 19. stoletja oblikoval ozemlje mesta. Tukaj najdemo številne tradicionalne soseske in tržnice, vključno s kitajsko naselbino Sampheng. Mesto se je v začetku 19. stoletja razširilo proti okrožju Dusit, potem ko je kralj Chulalongkorn preselil kraljevo gospodinjstvo v novo palačo Dusit. Stavbe palače, vključno z neoklasicistično prestolno dvorano Ananta Samakhom, pa tudi Kraljevi trg in avenija Ratchadamnoen, ki do njega vodi iz Velike palače, odražajo močan vpliv evropske arhitekture tistega časa. Ob aveniji se vrstijo pomembne vladne pisarne, prav tako pa tudi Spomenik demokracije. Območje je sedež moči države in hkrati najbolj priljubljene turistične znamenitosti mesta.

Območje Sukhumvita je videti kot morje visokih stavb, od Baiyoke Tower II, najvišje stavbe v Bangkoku od leta 1997 do 2015

V nasprotju z nizkimi zgodovinskimi območji je poslovno okrožje na cestah Si Lom in Sathon v okrožjih Bang Rak in Sathon polno nebotičnikov. Tukaj se nahajajo številni glavni sedeži podjetij v državi, pa tudi nekatera mestna rdeča okrožja. Območji Siam in Ratchaprasong v Pathum Wanu sta dom nekaterih največjih nakupovalnih središč v jugovzhodni Aziji. Številne trgovine na drobno in hoteli se raztezajo tudi vzdolž ceste Sukhumvit, ki vodi proti jugovzhodu skozi okrožja Watthana in Khlong Toei. Več poslovnih stolpov se razteza vzdolž ulic, ki se odcepljajo od Sukhumvita, zlasti Asok Montri, medtem ko se luksuzna stanovanja nahajajo v številnih soi ('aleja' ali 'ulica').

Bangkok nima enega samega osrednjega poslovnega okrožja. Namesto tega območja Siam in Ratchaprasong služita kot 'osrednje nakupovalno okrožje', ki vsebuje številna večja nakupovalna središča in komercialna območja v mestu, pa tudi postajo Siam, ki je bila prej edina prestopna točka med takratnima dvema nadzemnima železniškima linijama (progi Sukhumvit in Silom BTS). Spomenik zmage v okrožju Ratchathewi je med najpomembnejšimi cestnimi križišči, saj oskrbuje več kot 100 avtobusnih linij in nadzemno železniško postajo. Od spomenika se proti severu oziroma vzhodu raztezata cesti Phahonyothin in Ratchawithi/Din Daeng, ki se povezujeta z glavnimi stanovanjskimi območji. Večina gosto poseljenih območij je znotraj 113 kvadratnih kilometrov velikega območja, ki ga obdaja notranja obvoznica Ratchadaphisek. Ratchadaphisek je obdan s podjetji in trgovinami na drobno, poslovne stavbe pa so zgoščene tudi okoli križišča Ratchayothin v okrožju Chatuchak na severu. Dlje od središča mesta je večina območij pretežno stanovanjskih s srednjo ali nizko gostoto. Stran mesta Thonburi je manj razvita, z manj visokimi stolpnicami. Razen nekaj sekundarnih urbanih središč Thonburi, tako kot oddaljena vzhodna okrožja, sestavljajo večinoma stanovanjska in podeželska območja.

Medtem ko večino bangkoških ulic krasijo ljudske trgovine, je večinoma neomejena gradbena evforija osemdesetih let prejšnjega stoletja mesto spremenila v urbano območje nebotičnikov in visokih stolpnic kontrastnih in nasprotujočih si slogov.[68] V mestu je 581 nebotičnikov, visokih več kot 90 metrov. Bangkok je bil leta 2016 uvrščen na osmo najvišje mesto na svetu.[23] Zaradi vztrajnih ekonomskih razlik je v mestu nastalo veliko barakarskih naselij. Leta 2000 je v približno 800 neformalnih naseljih živelo več kot milijon ljudi. Nekatera naselja so zasedena, na primer velika barakarska naselja v okrožju Khlong Toei. Skupno je bilo 125 zasedenih območij.

Nebočnika Ratchadamrija in Sukhumvita ponoči, pogled čez park Lumphini iz poslovnega okrožja Si Lom – Sathon

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
MahaNakhon, najvišja stavba v mestu od leta 2016 do 2018, stoji med nebotičniki na cesti Sathon, enem glavnih finančnih okrožij Bangkoka

Bangkok je gospodarsko središče Tajske in središče naložb in razvoja v državi. Leta 2022 je mesto ustvarilo gospodarsko proizvodnjo v višini 5,747 bilijona bahtov (164 milijard ameriških dolarjev). To je znašalo na prebivalca 634.109 bahtov (18.100 dolarjev), kar je več kot dvakrat več od nacionalnega povprečja. Metropolitanska regija Bangkok je imela skupno proizvodnjo v višini 8.096 mrd bahtov (232 milijard dolarjev).

Trgovina na debelo in drobno je največji sektor v mestnem gospodarstvu, ki prispeva 24 odstotkov bruto provincialnega proizvoda Bangkoka. Sledijo ji proizvodnja (14,3 odstotka); nepremičnine, najem in poslovne dejavnosti (12,4 odstotka); promet in komunikacije (11,6 odstotka); in finančno posredništvo (11,1 odstotka). Samo Bangkok predstavlja 48,4 odstotka tajskega storitvenega sektorja, ki posledično predstavlja 49 odstotkov BDP. Če upoštevamo metropolitansko regijo Bangkok, je proizvodnja najpomembnejši dejavnik z 28,2 odstotka bruto regionalnega proizvoda, kar odraža gostoto industrije v sosednjih provincah Bangkoka.[24] Avtomobilska industrija, ki ima sedež okoli širšega Bangkoka, je največje proizvodno središče v jugovzhodni Aziji.[25] Turizem prav tako pomembno prispeva k gospodarstvu Bangkoka, saj je leta 2010 ustvaril 427,5 milijarde bahtov (13,38 milijarde dolarjev) prihodkov.

Območje Tajske je dom številnih nakupovalnih središč, ki so namenjena tako srednjemu kot višjemu razredu kot turistom

Tajska borza (SET) stoji na cesti Ratchadaphisek v središču Bangkoka. SET je skupaj s Trgom alternativnih naložb (MAI) konec leta 2011 imel 648 podjetij, ki kotirajo na borzi, s skupno tržno kapitalizacijo 8,485 bilijona bahtov (267,64 milijarde dolarjev).[26] Zaradi velikega števila tujih zastopnikov je Tajska že več let glavna opora gospodarstva jugovzhodne Azije in središče azijskega poslovanja. Mreža za raziskave globalizacije in svetovnih mest Bangkok uvršča med svetovna mesta z oznako "Alfa -" in se uvršča na 59. mesto na lestvici Z/Yen's Global Financial Centres Index 11.[27][28]

V Bangkoku so sedeži vseh večjih tajskih komercialnih bank in finančnih institucij ter največjih podjetij v državi. Številne multinacionalne korporacije imajo svoje regionalne sedeže v Bangkoku zaradi nižjih stroškov dela in poslovanja v primerjavi z drugimi večjimi azijskimi poslovnimi središči. Na lestvici Forbes 2000 je uvrščenih sedemnajst tajskih podjetij, vsa s sedežem v prestolnici, vključno s PTT, edinim podjetjem na lestvici Fortune Global 500 na Tajskem.[29]

Neenakost dohodkov je v Bangkoku velik problem, zlasti med relativno nekvalificiranimi priseljenci z nižjimi dohodki iz podeželskih provinc in sosednjih držav ter strokovnjaki srednjega razreda in poslovnimi elitami. Čeprav so stopnje absolutne revščine nizke – leta 2010 je pod pragom revščine živelo le 0,64 odstotka registriranih prebivalcev Bangkoka v primerjavi z nacionalnim povprečjem 7,75 odstotka – so ekonomske razlike še vedno precejšnje.[100] Mesto ima Ginijev koeficient 0,48, kar kaže na visoko stopnjo neenakosti.

Turizem

[uredi | uredi kodo]
Wat Phra Kaew v Veliki palači je ena glavnih turističnih znamenitosti Bangkoka

Bangkok je ena izmed najboljših turističnih destinacij na svetu. MasterCard je Bangkok v svojem indeksu globalnih destinacij za leto 2018 uvrstil med 162 mest po svetu, pred Londonom, saj je leta 2017 tamkajšnji obisk opravil nekaj več kot 20 milijonov prenočitev. To je bila ponovitev lestvice iz leta 2017 (za leto 2016). Euromonitor International je Bangkok uvrstil na četrto mesto na lestvici najboljših mest za leto 2016. Bangkok je bil v anketi bralcev revije Travel + Leisure štiri leta zapored, od leta 2010 do 2013, imenovan tudi za "najboljše mesto na svetu". Bangkok, ki je glavna vstopna točka za obiskovalce na Tajsko, obišče večina mednarodnih turistov v državo. Pomemben je tudi domači turizem. Ministrstvo za turizem je leta 2010 zabeležilo 26.861.095 tajskih in 11.361.808 tujih obiskovalcev Bangkoka. Nastanitve je rezerviralo 15.031.244 gostov, ki so zasedli 49,9 odstotka od 86.687 hotelskih sob v mestu. Bangkok se je leta 2017 uvrstil tudi na vrh lestvice najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu. Leta 2024 je Euromonitor International Bangkok uvrstil na prvo mesto med turističnimi mesti na svetu, saj je sprejel rekordnih 32,4 milijona obiskovalcev.[30] Bangkok je s strani UNESCO-ve mreže ustvarjalnih mest prepoznan kot "mesto oblikovanja".

Ulico Khao San obdajajo cenovno ugodne nastanitve, trgovine in bari, ki so namenjeni turistom. Med znanimi znamenitostmi Bangkoka so Velika palača in glavni budistični templji, vključno z Wat Phra Kaew, Wat Pho in Wat Arun. Velika gugalnica in svetišče Erawan pričata o globoko zakoreninjenem vplivu hinduizma v tajski kulturi. Dvorec Vimanmek v palači Dusit slovi kot največja stavba iz tikovine na svetu, hiša Jima Thompsona pa je primer tradicionalne tajske arhitekture. Med drugimi večjimi muzeji sta Narodni muzej Bangkok in Narodni muzej kraljevih bark. Križarjenja in izleti z ladjo po reki Chao Phraya in kanalih Thonburi ponujajo poglede na nekatere tradicionalne mestne arhitekture in načine življenja ob obali.

Nakupovalna središča, od katerih so mnoga priljubljena tako med turisti kot domačini, segajo od nakupovalnih središč in veleblagovnic, skoncentriranih v Siamu in Ratchaprasongu, do prostrane vikend tržnice Chatuchak. Plavajoča tržnica Taling Chan je ena redkih takšnih tržnic v Bangkoku. Yaowarat je znan po svojih trgovinah, pa tudi po stojnicah s hrano in restavracijah ob ulici, ki jih najdemo tudi po vsem mestu. Cesta Khao San je že dolgo znana kot destinacija za popotniški turizem, s svojimi cenovno ugodnimi nastanitvami, trgovinami in bari, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta.

Bangkok ima v tujini sloves glavne destinacije v spolni industriji. Čeprav je prostitucija tehnično nezakonita in se o njej na Tajskem redko odkrito razpravlja, se pogosto dogaja v masažnih salonih, savnah in hotelih, ki ponujajo storitve na uro, ter strežejo tako tujim turistom kot domačinom. Bangkok si je zaradi visoke ravni spolnega turizma prislužil vzdevek "Mesto greha Azije".[31]

Težave, s katerimi se pogosto srečujejo tuji turisti, vključujejo prevare, previsoke cene in dvojno oblikovanje cen. V anketi med 616 turisti, ki so obiskali Tajsko, jih je 7,79 odstotka poročalo, da so naleteli na prevaro, najpogostejša pa je bila prevara z dragimi kamni, pri kateri turiste prevarajo, da kupijo predrag nakit.[32]


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Thavisin s sod. (ur.) (2006), str. 24. Kopija na »Geography of Bangkok«. Mestna uprava Bangkoka. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2011. Pridobljeno 8. septembra 2007.
  2. ↑ Tangchonlatip, Kanchana (2007). »กรุงเทพมหานคร: เมืองโตเดี่ยวตลอดกาลของประเทศไทย«. V Thongthai, Varachai; Punpuing, Sureeporn (ur.). ประชากรและสังคม 2550 [Prebivalstvo in družba 2007]. Nakhon Pathom, Tajska: Inštitut za raziskave prebivalstva in družbe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2012. Pridobljeno 26. septembra 2012.
  3. ↑ Sinsakul, Sin (2000). »Late Quaternary geology of the Lower Central Plain, Thailand«. Journal of Asian Earth Sciences. Zv. 18, št. 4. str. 415–426. doi:10.1016/S1367-9120(99)00075-9.
  4. ↑ »Table 1 Population by sex, household type and household by type, average size of private household by region and area: 2010«. Statistic tables. National Statistics Office. Pridobljeno 18. septembra 2012.
  5. ↑ »Gross Regional and Provincial Product (GPP)«.
  6. ↑ Hedrick-Wong, Yuwa (2012). »MasterCard Global Destination Cities Index« (PDF). MasterCard Worldwide Insights 2Q 2012. MasterCard. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. februarja 2021. Pridobljeno 22. septembra 2012.
  7. ↑ Chandrashtitya, Tipawan; Matungka, Chiraporn. ประวัติเมืองธนบุรี [History of Thonburi City]. Arts & Cultural Office (v tajščini). Dhonburi Rajabhat University. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. julija 2010. Pridobljeno 11. decembra 2011.
  8. ↑ Committee for the Rattanakosin Bicentennial Celebration (1982). จดหมายเหตุการอนุรักษ์กรุงรัตนโกสินทร์ [Rattanakosin City conservation archives]. Department of Fine Arts. Reproduced in »กว่าจะมาเป็นกรุงเทพฯ« [The path to become Bangkok]. BMA Data Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 1. avgusta 2012.
  9. ↑ Baker & Pongpaichit 2005, pp. 37–41, 45, 52–71, 149–150, 162, 199–204.
  10. ↑ Beech, Hannah; Suhartono, Muktita (14. oktober 2020). »As Motorcade Rolls By, Thai Royal Family Glimpses the People's Discontent«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz spletišča dne 14. oktobra 2020. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
  11. ↑ Krongkaew, Medhi (1996). »The changing urban system in a fast-growing city and economy: The case of Bangkok and Thailand«. V Lo, Fu-chen; Yeung, Yue-man (ur.). Emerging World Cities in Pacific Asia. United Nations University Press. str. 286–334. ISBN 92-808-0907-5.
  12. ↑ »The largest cities in the world by land area, population and density«. City Mayors. 6. januar 2007. Arhivirano iz spletišča dne 18. julija 2008. Pridobljeno 19. julija 2008.
  13. ↑ Thavisin et al. (eds) 2006, p. 35.
  14. ↑ Phien-wej, N.; Giao, P.H.; Nutalaya, P (2. februar 2006). »Land subsidence in Bangkok, Thailand«. Engineering Geology. 82 (4): 187–201. Bibcode:2006EngGe..82..187P. doi:10.1016/j.enggeo.2005.10.004.
  15. ↑ »Plastic bags clogging Bangkok's sewers complicate efforts to fight floods«. The Straits Times. 6. september 2016. Arhivirano iz spletišča dne 14. avgusta 2020. Pridobljeno 17. novembra 2020.
  16. ↑ Kelly, Shawn (20. maj 2014). »Bangkok's tall buildings sitting on soft, shaky ground«. The Nation. Pridobljeno 29. marca 2025.
    Warnitchai, Pennung; Sangarayakul, Chanet; Ashford, Scott A. (2000). »Seismic hazard in Bangkok due to long-distance earthquakes« (PDF). Proceedings of the 12th World Conference on Earthquake Engineering, Auckland, New Zealand. Zv. 30.
    »แผ่นดินไหว…ไม่ไกลคนกรุง«. Thailand Science Research and Innovation (v tajščini). 16. april 2020. Pridobljeno 29. marca 2025.
  17. ↑ Nicholls, R. J.; Hanson, S.; Herweijer, C.; in sod. (2008). »Ranking Port Cities with High Exposure and Vulnerability to Climate Extremes: Exposure Estimates« (PDF). OECD Environment Working Papers (1). doi:10.1787/011766488208. Pridobljeno 22. maja 2014.
  18. ↑ Murray, N.J.; Clemens, R.S.; Phinn, S.R.; Possingham, H.P.; Fuller, R.A. (2014). »Tracking the rapid loss of tidal wetlands in the Yellow Sea« (PDF). Frontiers in Ecology and the Environment. 12 (5): 267–272. Bibcode:2014FrEE...12..267M. doi:10.1890/130260. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. decembra 2021. Pridobljeno 29. oktobra 2021.
  19. ↑ Old photo (around 1900) of dilapidated prang from the collection of Cornell University Library Arhivirano 4 September 2015 na Wayback Machine. (last access 2009-09-24).
  20. ↑ Subramaniam, Tara (8. maj 2023). »Vietnam and Laos record hottest temperatures ever as heat wave grips Southeast Asia«. CNN.com. Arhivirano iz spletišča dne 6. julija 2023. Pridobljeno 2. junija 2023.
  21. ↑ »Extreme minimum temperature during winter season in Thailand 71 year period (1951–2021)« (PDF). tmd.go.th. Thailand: Climatological Group, Meteorological Development Bureau, Meteorological Department. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. marca 2023. Pridobljeno 19. marca 2023.
  22. ↑ »History«. CPD. City Planning Department. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2013. Pridobljeno 25. septembra 2012.
  23. ↑ »The World's Best Skylines«. tudl0867.home.xs4all.nl. Arhivirano iz spletišča dne 4. oktobra 2015. Pridobljeno 10. oktobra 2016.
  24. ↑ NESDB 2012, pp.48–49, 62–63, 218–219.
  25. ↑ Naudin (ed.) 2010, p. 83.
  26. ↑ Stock Exchange of Thailand 2012, pp. 22, 25.
  27. ↑ »The World According to GaWC 2020«. GaWC – Research Network. Globalization and World Cities. Arhivirano iz spletišča dne 24. avgusta 2020. Pridobljeno 31. avgusta 2020.
  28. ↑ Yeandle, Mark (Marec 2012). The Global Financial Centres Index 11 (PDF). Long Finance. str. 5. ISBN 978-0-9546207-7-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. marca 2012. Pridobljeno 25. septembra 2012.
  29. ↑ »Fortune's annual ranking of the world's largest corporations«. CNN. Julij 2012. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 23. julija 2012.
  30. ↑ VnExpress. »Bangkok named world's top tourism city for 2024 – VnExpress International«. VnExpress International – Latest news, business, travel and analysis from Vietnam (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 8. decembra 2024. Pridobljeno 17. decembra 2024.
  31. ↑ Emmons, Ron; Eveland, Jennifer; White, Daniel (28. junij 2011). Frommer's Southeast Asia. John Wiley & Sons. str. 79. ISBN 978-1-118-00979-6. Pridobljeno 8. aprila 2012.
  32. ↑ Howard, Robert W. (Junij 2009). »Risky business? Asking tourists what hazards they encountered in Thailand«. Tourism Management. 30 (3): 359–365. doi:10.1016/j.tourman.2008.08.007.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bangkok&oldid=6548125«